Do šole in parka naj bo enostavneje peš ali s kolesom kot z avtom

Do ponedeljka, 22. marca, bo v javni obravnavi novi zakon o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), katerega namen je dolgoročno, sistematično in usklajeno izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti na državni, regionalni in občinski ravni v skladu s cilji trajnostnega razvoja, gospodarske blaginje, socialne kohezije in varstva okolja.

Nujno je treba zmanjšati uporabo osebnih avtomobilov in povečati površine za pešce, kolesarje in uporabnike drugih oblik trajnostne mobilnosti ter učinkoviteje upravljati promet, so na ministrstvu za infrastrukturo navedli osrednji cilj, ki so mu sledili pri pripravi zakona, pri čemer, kot piše v predlogu, je treba prednostno zagotoviti boljši izkoristek obstoječe prometne infrastrukture in aktualnih ukrepov upravljanja prometa, šele nato pa vlagati v nove zmogljivosti.
 

Strategije – osrednji dokumenti načrtovanja

»Zagotoviti želimo dolgoročen, sistemski vir financiranja za pripravo celostnih prometnih strategij (CPS) v občinah in regijah ter za pripravo ukrepov trajnostne mobilnosti, bolje je tudi treba povezati prostorsko in prometno načrtovanje,« pojasnjujejo na ministrstvu. Strategije, za pripravo katerih bodo poleg države pristojne občine, bodo izvedbeni dokumenti celostnega prometnega načrtovanja.



V njih bodo morale biti vse vrste prometa obravnavane kot celota ter biti med seboj povezane in uravnotežene, prometni sistem bo moral zagotavljati ustrezno dostopnost vsem prebivalcem in seveda bodo morale strategije odgovarjati na lokalne potrebe prebivalstva in gospodarstva. Zato bo v njih moral biti poleg vizije, ciljev, analize stanja, ključnih izzivov, ukrepov, posebej opredeljen tudi načrt vključevanja javnosti.

Državna celostna prometna strategija bo krovni dokument, ki bo podlaga za celostno načrtovanje na regionalni in lokalni ravni. V sedemletnih izvedbenih akcijskih programih bodo določeni temeljni cilji, ukrepi, kazalniki in roki za dosego ciljev na posameznih področjih prometnega sistema in tudi okvirna sredstva za izvedbo ukrepov.



Na regionalni ravni se bodo občine povezovale v prometne/problemske regije ter v skupnih sedemletnih strategijah načrtovale ukrepe in projekte, kot na primer regijsko upravljanje prometa in razvoj infrastrukture, usklajevanje različnih prometnih načinov, intermodalnost, povezave prometnih sistemov med sosednjimi regijami. Na tej ravni bodo izbrani projekti, ki se bodo sofinancirali iz državnega proračuna, kot predvideva zakon, pa se v regijske projekte lahko vključujejo tudi regionalne razvojne agencije.

Občine bodo CPS z akcijskimi načrti sprejemale vsakih pet let. Poseben poudarek naj bi namenile aktivni mobilnosti: prednostno naj se ureja in razvija infrastruktura za pešce in kolesarje v smeri, kjer je največ prometa (šole, rekreacijska območja, potniška vozlišča, gosto naseljena območja).



Opredelile naj bi tudi parkirno politiko – za mestne občine je obvezna –, za sofinanciranje projektov s področja mestne logistike bodo morale pripraviti načrt za upravljanje. V vsakem primeru ga bodo morali v Ljubljani in Mariboru, saj ga zakon zahteva za mesta z več kot 100.000 prebivalci. Zakon predvideva presojo kakovosti regionalnih in občinskih CPS, ki jo bo zagotovila in financirala država, občine bodo morale vsako leto poročati o učinkih izvajanja ukrepov iz strategije.
 

V parlament do poletja

V smernicah za prometno načrtovanje v okviru prostorskega načrtovanja piše, da se območja stanovanj, centralnih dejavnosti in zelenih površin urejajo kot območja prijaznega prometa. V urbanistični zasnovi je treba načrtovati in označiti sklenjeno mrežo površin za pešce in kolesarje, in to na ločenih površinah, sicer je treba sprejeti ukrepe umirjanja prometa. Objekte, ki generirajo veliko prometa, je treba v prostor umeščati tako, da so dostopni z različnimi oblikami mobilnosti in da lahko v čim večji meri izkoriščajo že obstoječo infrastrukturo.



Mestne občine so lokalne CPS dolžne sprejeti, medtem ko zakon tega manjšim neposredno ne nalaga. A občine lahko pridobijo dodatna sredstva iz državnega proračuna za sofinanciranje ukrepov, ki so opredeljeni v občinski ali regionalni strategiji. Na ministrstvu za infrastrukturo so pojasnili, da je do 14 dni pred koncem javne obravnave pripombe podalo šest oseb iz javnih institucij, v splošnem je odziv pozitiven. Pričakujejo, da bo zakon za obravnavo v državnem zboru pripravljen do poletja in da bo do konca leta potrjen.