Argumenti so na strani poslovnega najema električnega vozila

Pot v ogljično nevtralnost vodi tudi skozi nujne spremembe koncepta mobilnosti. Ta mora postati čista in prilagodljiva. Razvijati je treba vozila, ki bodo prijazna do okolja, in okolje, ki jim bo to omogočalo. Naslednji korak je razvoj mobilnosti kot trajnostne storitve oziroma premik od klasičnega lastništva avtomobila k najemanju. Podjetje, ki se trajnostne mobilnosti loteva celostno, je Petrol. Skupaj s svojimi uporabniki aktivno sodeluje pri prehajanju na e-mobilnost, poslovnim uporabnikom pa ponuja celo paleto storitev mobilnosti, s katerimi ne le znižajo svoj ogljični odtis, ampak tudi skrčijo stroške in povečajo učinkovitost poslovanja.

Kakšne storitve mobilnosti ponujajo? Prva se nanaša na upravljanje voznih parkov. Za varno mobilnost zaposlenih je treba službena vozila redno vzdrževati in učinkovito upravljati. Če podjetje to storitev odda zunanjim strokovnjakom, s tem občutno razbremeni svojo administracijo in izboljša stroškovno učinkovitost vozil. Izvajalec storitve zagotavlja upravljanje vozil od nakupa do odprodaje, nadzor nad celotnim življenjskim ciklom vozil, analitiko, poročanje in spremljanje ključnih kazalnikov. Analizira obstoječo konfiguracijo voznega parka, oblikuje stroškovno učinkovito floto vozil ter pomaga pri prehodu na trajnostno mobilnost in nižji ogljični odtis.

Lastništvo je breme

Lastništvo vozil postaja breme, ki se mu uporabniki lahko izognejo s poslovnim najemom vozil. V primeru najema električnih vozil ta podjetju olajša prehod na zeleni in sodobni vozni park. Mesečni strošek je predvidljiv – en mesečni račun z vsemi vključenimi storitvami (redno in izredno vzdrževanje, storitve od vrat do vrat, podpora uporabnikom 24/7, asistenca z nadomestnim vozilom, polnjenje). Najemodajalec, ki je lastnik vozil, nosi tudi vsa tveganja v zvezi z njihovo odprodajo in vzdrževanjem, uporabnik pa po preteku najemne pogodbe vozilo preprosto vrne.

Če podjetje ali organizacija potrebuje vozila le občasno, je pogosto najboljša izbira kratkoročni najem. V poštev pride na primer v času povečanega števila službenih poti, prevozov na sejme, konference ali druge dogodke, ali kot začasno vozilo za novo zaposlenega ali pogodbenega delavca. Taki najemi vozil pripomorejo k občutno optimalnejši uporabi vozil in s tem prihrankom v podjetju.

V Petrolu so oblikovali tudi storitve mobilnosti od vrat do vrat, saj se zavedajo, da je čas danes pomembna dobrina. Storitev pomeni, da vse zadeve, povezane z vozili, uredijo strokovnjaki, medtem ko zaposleni lahko nemoteno opravljajo svoje naloge. Ponudnik storitve poskrbi za organizacijo terminov s servisnimi delavnicami, uredi prevoze vozil na menjavo pnevmatik, registracijo in tehnični pregled, redni ali izredni servis, nudi podporo uporabniku 24/7, tudi v primeru morebitnih škodnih dogodkov. V času izvajanja storitve zagotovi nadomestno vozilo, in s tem uporabniku službenega vozila zagotovi neprekinjeno mobilnost.

Zgled ponudnika

Ponudnik storitve je s svojim zgledom lahko njen najboljši ambasador. V Petrolu vse omenjene rešitve učinkovito delujejo tudi v praksi. Kot opisuje Tina Skupek, projektna vodja optimizacije v Petrolu, je imelo podjetje samo v Sloveniji več kot 350 službenih vozil, razporejenih po različnih lokacijah in z deloma razpršenim upravljanjem. S prevzemom podjetja Atet so pridobili ogromno specializiranega znanja za upravljanje in vzdrževanje voznih parkov. Po podrobni analizi lastnega voznega parka so vzpostavili poenoteno centralno bazo vozil. Vzpostavili so sistem spremljanja stroškov za vsako vozilo natančno in s tem pridobili nadzor nad stroški v celotnem življenjskem ciklu vozil. Z novim načinom poročanja so odgovorni v podjetju dobili mesečni vpogled v stroške vozil v svoji organizacijski enoti, nadzor nad vozili in enostavnejšo analitiko ter optimizacijo.

»Za vozila v skupni rabi smo pripravili analizo o dejanski zasedenosti vozil, ki je pokazala, da lahko glede na takratne potrebe število vozil na lokaciji upravne stavbe zmanjšamo za 50 odstotkov. Za sezonska nihanja, ko so potrebe po vozilih večje, smo zagotovili kratkoročni najem vozil, ki so glede na relacijo in namen vožnje optimalna. S tovrstno optimizacijo smo dosegli prihranek pri stroških v višini 15 odstotkov. V času pandemije pa se je ta rešitev izkazala še toliko bolj fleksibilna in je prinesla še dodatne prihranke,« opisuje uspešno izboljšavo Tina Skupek.

Zaposlene so razbremenili opravil, povezanih z vožnjo, s storitvijo mobilnosti od vrat do vrat ter se intenzivno posvetili elektrifikaciji voznega parka. Razvili so metodologijo za postopno menjavo vozil na notranje zgorevanje za električna ter vzporedno zagotavljanje ustrezne polnilne infrastrukture tako na delovnem mestu kot na domačem naslovu zaposlenih – uporabnikov službenih električnih vozil. Na ta način ocenijo, kateri del voznega parka je smiselno najprej elektrificirati, s tem znižati stroške in hkrati omogočiti nemoteno izvajanje aktivnosti.

Davčne ugodnosti

Tako kot posamezniki so tudi podjetja pred obnovitvijo voznega parka postavljena pred dilemo: baterijsko električno vozilo (EV) ali vozilo, ki ga poganja motor z notranjim zgorevanjem (ICE). O poglavitnem razlogu v prid prvega ni nobenega dvoma, saj električni pogon za razliko od drugega bistveno manj obremenjuje okolje. A na odločitev podjetja vplivajo še drugi dejavniki; na tehtnico je treba postaviti vse pluse in minuse, od stroškov nakupa vozila do stroškov v času njegove uporabe in ocenjene vrednosti tehnološko že zastarelega rabljenega vozila.

Na Petrolu so primerjali, kolikšni bi bili za podjetje celotni stroški nakupa in uporabe dveh primerljivih modelov volkswagnov, električnega ID.3 in bencinskega golfa. Pri tem so upoštevali porabo goriva oziroma elektrike, ceno vozila, strošek goriva za 125.000 kilometrov, prevoženih v obdobju petih let, vse redne stroške za uporabo vozila v tem obdobju (redno vzdrževanje, zavarovanje, pnevmatike, registracija, cestnina) in ocenjeno vrednost vozila po petih letih. Pokazalo se je, da pri izračunu igrajo pomembno vlogo cenejše vzdrževanje, energija za premikanje vozila, dajatev za uporabo vozila v cestnem prometu ter davčne olajšave, ki kljub nižji nabavni ceni vozila na notranje zgorevanje na koncu prevesijo tehtnico na stran električnega vozila.

»Odločitev za električno vozilo je za podjetje bolj ekonomična, saj so stroški v primerjavi z navadnim vozilom z motorjem z notranjim zgorevanjem bistveno nižji. Kljub temu, da je volkswagen ID.3 skupaj z DDV za dobrih 14.000 evrov dražji od volkswagna golfa, se po petih letih zaradi vseh nastalih stroškov kot dražji pokaže golf, in to za blizu 3300 evrov – glede na cene goriva po vnovični regulaciji,« ugotavlja Urban Šoster iz Petrola.

Kot boljši se izkaže najem

Ob odločitvi za EV pa lahko podjetje doseže pomembne prihranke in poenostavitve (ni se mu treba ukvarjati s ceno vozila, niti s postopki pridobivanja subvencije ali kredita) tudi s pravo izbiro modela lastništva vozila. Priročna rešitev je poslovni najem.

Petrol je pri tem naredil še korak naprej: postal je eno prvih podjetij v Sloveniji, ki ponuja dolgoročni poslovni najem električnih vozil, namreč za tri, štiri ali pet let. Ena pomembnih prednosti za uporabnika te rešitve je, da ves čas natančno ve, kakšni bodo mesečni stroški za najem vsakega posameznega vozila, saj vključuje tudi vse storitve in je brez tveganja za najemojemalca.

Ko primerjamo oba načina, je računica, če upoštevamo samo neposredne stroške, sicer na strani nakupa. Se pa razmerje močno spremeni, ko vključimo stroške ob nakupu vozila, ki so neočitni. To so stroški dela zaposlenega, ki se približno tri delovne dni v letu ukvarja z vozilom in ne s svojim primarnim poslom (servis, menjava pnevmatik, registracija, zavarovanje itd.), stroški prevzema tržnega tveganja pri prodaji vozila in oportunitetni stroški druge smotrnejše naložbe. Podjetje lahko denar, ki ga nameni v enkratnem znesku za vozilo, naloži v svoj posel in doseže bistveno boljši donos. »Po naših izračunih se ob upoštevanju vseh, tudi neočitnih stroškov, bistveno bolj splača vozilo najeti kot kupiti,« poudarja Uroš Šepec iz Petrola.

Električno službeno vozilo je racionalnejša izbira tudi za zaposlenega, ki vozilo uporablja v zasebne namene. Boniteta, ki zaradi tega obremeni posameznikovo neto plačo, je za EV, ki stane do 60.000 evrov, doslej znašala 0,3 odstotka nabavne vrednosti vozila ali petkrat več kot pri ICE. Po 11. marca sprejeti noveli zakona o dohodnini pa je po novem za električno vozilo boniteta – nič. Ukinjena je tudi kakršna koli omejitev najvišje določene cene električnega vozila. To je dodaten vzgib tako za zaposlenega kot za podjetje, da v svoj vozni park vpeljejo električna vozila.

Kako se pri novi zakonodaji to odraža pri plači zaposlenega in strošku podjetja? Poglejmo na primeru izbire električnega ID.3 namesto bencinskega golfa:

Če se zaposleni z bruto plačo 2500 evrov, ki uveljavlja enega vzdrževanega člana, odloči uporabljati za zasebne namene službeno električno vozilo ID.3 namesto bencinskega golfa, pri neto plači na mesec prihrani 228 evrov, na leto pa kar 2736 evrov. Podjetju medtem zaradi nič evrov bonitete ni treba več plačati dodatnih prispevkov, s čimer na mesec prihrani 86,5 evra oziroma 1038 evrov na leto. Večjo kot ima zaposleni bruto plačo, večji je v tem primeru njegov prihranek. V primeru bruto plače 3000 evrov znaša letni prihranek 2882 evrov. Če pa je njegova bruto plača 4000 evrov, je letni prihranek že kar 3087 evrov.