Akcija Ponovno na izpitno vožnjo, tokrat za starejše

Preventiva je zelo pomembna, tudi v prometu. V Zavarovalnici Triglav zato že več let raziskujejo navade slovenskega voznika in katere so njihove najpogostejše napake na cesti. Junija bodo začeli prijavljati starejše voznike v akcijo Ponovno na izpitno vožnjo.

Tako so se že leta 2018 v okviru Turneje mobilnosti s simulatorjem vožnje odpravili po desetih slovenskih krajih ter raziskovali vozne navade in znanje Slovencev. Ker so bili rezultati pretresljivi, je leta 2019 Zavarovalnica Triglav začela akcijo Ponovno na izpitno vožnjo, v kateri so se povezali z AMZS in (dolgoletne) voznike povabili, da se še enkrat preizkusijo na testu vozniškega znanja in spretnosti.

Številni projekti za trajnostno mobilnost

Analiza 281 voznikov in voznic, starih od 16 do 80 let, ki so sodelovali v akciji, je pokazala, da kar 65 odstotkov voznikov, ki so opravili preizkus na simulatorju varne vožnje DRAJV, s prikazano vožnjo vozniškega izpita ne bi opravilo. »To je eno ključnih spoznanj Turneje mobilnosti, ki temelji na ocenah, ki sta jih vsakemu vozniku dodelila učitelj vožnje in računalnik.« Analiza voženj je pokazala tudi, da so moški najpogosteje kršili omejitev hitrosti. V Zavarovalnici Triglav pojasnjujejo, da je po tem nastal tudi dogodek Anatomija slovenske vožnje, na katerem so predstavili tudi druge aktivnosti na področju cestne preventive in s strokovnjaki lotili vprašanja, kaj moramo storiti za manj nesreč na slovenskih cestah.

Turneja po mestih

Pojasnjujejo, da so akcijo Ponovno na izpitno vožnjo v letih 2020 in 2021 nadaljevali s turnejo po 12 slovenskih mestih, kjer so sedeži območnih enot Zavarovalnice Triglav. »Dolgoletne voznike smo povabili, da so v spremstvu učitelja vožnje podajo na eno uro komentirane vožnje v svojem avtomobilu, po cestah, kjer se največkrat vozijo in torej nastane največ zatečenih napak. V tej uri vožnje jim je bil učitelj vožnje na voljo za pojasnila, opozoril pa jih je tudi na napake.«

Pri tem so že začeli spremljati najpogostejše napake dolgoletnih voznikov, ki na cesti potencialno lahko privedejo do prometne nesreče in jih analizirali. »O opažanjih pri vožnji starejših voznikov smo govorili tudi z učitelji vožnje. Ker se je pokazalo, da starejši vozniki težje spremljajo vse novosti v CPP, smo zanje pripravili tudi kviz, s katerim lahko na preprost, interaktiven način osvojijo novosti v predpisih.«

Prav tako so na zavarovalnici pri raziskovanju vozniških slogov prek simulatorja varne vožnje prišli do nekaterih zanimivih ugotovitev skupaj s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je med letoma 2017 in 2020 potekala študija pod vodstvom prof. dr. Jake sodnika in sodelavcev. Študija je pokazala večjo umirjenost tistih, ki so v preteklosti že zakrivili prometno nesrečo, da je zbranost voznika neposredno odvisna od gostote prometa ter da na težnjo po hitri vožnji vpliva tudi oddaljenost od delovnega mesta. Najboljšo oceno vožnje so dobili vozniki enoprostornih vozil.

Letos v fokusu starejši vozniki

V akciji Ponovno na izpitno vožnjo se bodo letos v zavarovalnici osredotočili na starejše od 60 let, ki se na cesti znajdejo slabše, saj sta se v času od njihove izpitne vožnje temeljito spremenili tako infrastruktura kot dinamika prometa, spreminjajo se cestnoprometna pravila (CPP) in tudi avtomobili.

Naš namen je, pravijo v Zavarovalnici Triglav, da vozniki čim dlje ostanejo na cesti varni, suvereni in tako čim dlje ohranijo svojo neodvisnost. »Pri tem jim bodo pomagali učitelji varne vožnje. Akcijo bomo izvajali tako, da bomo voznike najprej povabili na ceste (v Kranju, Celju in Ljubljani), v drugem delu pa bodo v Centru varne vožnje na Vranskem, torej v varnem, nadzorovanem okolju, preizkusili še nevarnejše situacije. Prijave na izkušnjo bomo začeli junija, konec poletja pa bodo sledile še vožnje na cesti v spremstvu učiteljev vožnje.«

Najbolj rizične skupine

Na vprašanje, kaj so pokazale njihove analize vzrokov prometnih nesreč, v Zavarovalnici Triglav odgovarjajo, da njihovi podatki škodne pogostosti kažejo, da so najbolj rizični mladi vozniki do 30. leta ter nato starejši od 70. leta dalje. »Vozniki, stari od 84 do 90 let so, na primer, glede na te podatke približno dvakrat bolj rizični kot tisti v starosti med 49 in 53 let. Razlogov, zakaj so starejši bolj rizični vozniki, posebej ne spremljamo, glede na splošno znana dejstva pa so verjetno povezani z nekaterimi telesnimi dejavniki pri starejših, kot so slabši refleksi, slabši vid, okorelost vratu (v krožiščih) ter po drugi strani vse gostejši in hitrejši promet, nova infrastruktura (krožišča), ki so jo slabše vajeni, slabša vozniška kondicija in podobno.«