Vlaganja v samooskrbni energetski recept

Po desetletju spodbujanja gradnje sončnih elektrarn so zdaj te na nekaterih območjih v Sloveniji že v nemilosti in za nove ni mogoče pridobiti soglasja za postavitev. Kaj storiti?

Upravitelji elektroenergetskih omrežij po državi pravijo, da je glavna ovira pri novih soglasjih za priključitev sončnih elektrarn šibko elektroenergetsko oziroma distribucijsko omrežje, saj je marsikje zelo razvejano in zato ne dopušča priklopov novih virov. »A to je le del resnice glede zavrnitev soglasij. Zunanji. Na notranjega, lastnega, radi pozabijo. Nerazumevanje sodobnega koncepta elektrodistribucije ima domicil tam, kjer bi to najmanj pričakovali: v samih elektrodistribucijskih podjetjih. Ta se zadev v zvezi s soglasji o priklopih sončnih elektrarn ne lotevajo na pravi način, saj ne uspejo posodobiti svojih preživetih pogledov in enostavno ne razumejo, da bo treba zadeve začeti urejati drugače in ne tako, kot so delali zadnjih nekaj desetletij,« je kritičen Primož Tručl, predsednik Združenja slovenske fotovoltaike.

Zelene sklade določajo kriteriji, ne več upravljavci

Do težav prihaja, pravi Tručl, ker elektrodistribucija nove tehnologije presoja s starimi orodji, saj se je v praksi v številnih primerih potrdilo, da so ekspertize domačih »elektro gigantov« glede možnosti priključitev novih sončnih elektrarn napačne. »Posledice so vidne in slišne med državljani, ki želijo poskrbeti za boljšo energetsko oskrbo s postavitvijo sončne elektrarne, pričaka pa jih zavračanje izdaj soglasij, ker zastarela orodja pri upraviteljih omrežja pokažejo, da priklopi niso mogoči. V praksi se pogosto izkaže, da je lahko posamezna sončna elektrarna brez težav priklopljena v omrežje, čeprav je elektrodistribucijsko podjetje prvotno trdilo, da omrežje na izbrani lokaciji te(ga) ne bo preneslo. Poznam ogromno takšnih primerov, je pa trd oreh to dokaz(ov)ati. Posamezni investitorji, sploh takšni brez izkušenj, se z elektrodistribucijskimi podjetji nikakor ne morejo prerekati, tudi če je povsem jasno, da so jim neupravičeno zavrnili soglasje,« pravi Tručl.

Hramba elektrike je le (delna) rešitev

Mestoma zastarelemu omrežju lahko sončne elektrarne dejansko povzročajo preglavice, saj njihova proizvodnja zelo niha – včasih tudi iz minute v minuto. Stroka bo ta izziv reševala s pomočjo hranilnikov energije. Praktično vse sončne elektrarne bodo morale v prihodnje imeti ali baterijo ali sorodno rešitev za shranjevanje proizvedene elektrike. Na trgu se že pojavljajo razne vrste zalogovnikov, ki pretvarjajo električno energijo v mehansko ali v toplotno in potem nazaj v električno. Doslej so bili namreč takšni zalogovniki rezervirani predvsem za velike elektrarne (sončne, vetrne, hidro …), tudi zaradi stroškov postavitve. A preden bodo v »žepnih« različicah prišli do posameznih gospodinjstev, utegne trajati. Dodatna tehnologija, od katere stroka in javnost veliko pričakujeta, je tudi proizvodnja zelenega vodika s pomočjo elektrolize. Del energije se v procesih pretvorbe seveda izgublja, zato znanstvena stroka daje velik poudarek raziskavam za zmanjšanje teh izgub.

Je pa sedaj že jasno, da prihaja čas, ko se bodo obstoječe starejše sončne elektrarne opremljale z baterijami, nove pa bo treba graditi skupaj z baterijami – torej že ob načrtovanju poskrbeti tudi na hrambo proizvedene energije. Tudi država s prenovljeno shemo sofinanciranja (subvencijami) kaže usmeritev v to smer, poudarek je na sončnih elektrarnah s hranilniki energije, ki lahko delujejo tudi v t. i. otočnem modelu.

Ali je to prava pot? »Otočno delovanje elektrarne ni nekaj, kar bi kakorkoli prispevalo k rešitvi energetskih dilem. To je lahko rešitev za posamezni objekt, za neko oddaljeno lokacijo, ne rešuje pa celotne problematike. Prenovljena energetska shema sicer pravilno naslavlja težave, vsaj kar zadeva del, da bodo ljudje začeli razmišljati o kombiniranju sončne elektrarne z baterijo. A namen te naj bo bolj kot otočno delovanje predvsem prestavitev konic proizvodnje. Se pravi, da se lahko nakopičeno energijo iz obdobja velike proizvodnje, ki se dogaja podnevi, prestavi na čas, ko elektrarna ne deluje, torej na večer in noč, ko je poraba elektrike gospodinjstev praviloma povečana,« meni Tručl.

Dodaten izziv je, ker je dodajanje baterije obstoječi sončni elektrarni relativno zahtevno. »Zadeva mora biti pravilno koncipirana. Boljše oziroma ceneje je, če je baterija izvedena že ob postavitvi sončne elektrarne; če pa se baterije dodajajo obstoječim elektrarnam, je treba bodisi dodati razsmernik za baterijo ali pa zamenjati obstoječi razsmernik s takšnim, ki zna komunicirati tako z baterijo kot tudi z omrežjem,« pojasni Tručl, sicer direktor Moja elektrarna, podjetja, ki se ukvarja s postavitvijo in obratovanjem večjih sistemov sončnih elektrarn ter oddajanjem sončnih modulov na njih v najem fizičnim osebam.

Plusi in minusi baterij

Najbolj očitna prednost sončne elektrarne s hranilnikom energije je, da se lahko bistveno večji delež na strehi proizvedene elektrike dejansko porabi na obstoječem merilnem mestu. Če pa baterije ni, mora zaradi narave proizvodnje višek elektrike iti v omrežje in se porabi nekje drugje. Baterija torej lastniku sončne elektrarne omogoča, da se proizvodnja shrani do časa dejanske porabe, ko objekt porablja lastno zeleno elektriko in je samozadosten.

Vgradnja baterij(e) pokvari ekonomsko enačbo sončne elektrarne, saj se doba povračila naložbe podaljša. »Baterija sama po sebi bi dejansko podrla enačbo, vendar se z obstoječimi subvencijami, ki spodbujajo predvsem elektrarne z baterijami, ekonomski izračun izide. Te subvencije so dobro premišljen in pravilno usmerjen ukrep,« Tručl pohvali nekatere ukrepe, namenjene zelenemu prehodu.

Potencialne investitorje skrbijo prav baterije – njihova življenjska doba ter možnost požara ob udaru strele ali kratkem stiku. »Te skrbi so upravičene. Baterije so dejansko tisti element, na katerega moramo biti najbolj pozorni. Če ima elektrarna baterijo, obstaja večja možnost okvare. Tveganja pri sončnih elektrarnah z baterijami so skorajda izključno posledica okvar baterij, okvare na drugih sestavnih delih elektrarne, kot so razsmerniki, kabli ali solarni moduli, se dogajajo v bistveno manjši meri. Pomembno je, da se pri elektrarnah, ki so ali šele bodo zgrajene z baterijami, v celoti upoštevajo varnostni napotki – slabi kompromisi so namreč lahko usodni,« še posvari Tručl.