Financiranje zelenih projektov in trajnostnega razvoja

V Sloveniji bi lahko naredili več na področju zelenih naložb. Za slovenski kapitalski trg so ena izmed priložnosti tudi tako imenovane zelene obveznice ali obveznice ESG. Država bi lahko izdajo takih obveznic spodbujala z davčnimi ugodnostmi, subvencijami ali sofinanciranjem. Doslej sta zeleni obveznici izdali le dve podjetji, SID banka in Gen-I.

V prihodnje bodo zelene obveznice zanimive tako za domače izdajatelje kot tudi tuje vlagatelje, saj je to eden izmed finančnih instrumentov, ki omogoča zbiranje zasebnega kapitala za financiranje zelenih projektov po cenovno ugodnih pogojih, poudarjajo v SID banki, ki je razvojna in izvozna banka ter osrednja institucija financiranja trajnostnega razvoja slovenskega gospodarstva. »Zelene obveznice bodo zelo verjetno imele tudi vse močnejšo podporo na zakonodajnem področju, hkrati pa povezujejo tudi vse deležnike na kapitalskih trgih, kar pomeni, da podjetja niso omejena samo na financiranje preko bank.«

Za zdravo gospodarstvo nujni razpršeni viri financiranja

Prva zelena obveznica

Naj spomnimo, da je SID banka prvo slovensko zeleno obveznico predstavila v sodelovanju z družbo Gen-I Sonce že v letu 2017 in jo kot vlagatelj podprla z devetimi milijoni evrov, pet milijonov pa je zagotovila NKBM. SID banka je nato decembra 2018 na mednarodnih kapitalskih trgih izdala tudi lastno zeleno obveznico v znesku 75 milijonov evrov, namenjeno financiranju zelenih projektov.

»Zelena obveznica SID banke je prva zelena obveznica v Republiki Sloveniji, ki je bila izdana v skladu z načeli zelenih obveznic združenja ICMA s pridobljenim neodvisnim drugim mnenjem priznane mednarodne agencije Sustainalytics, in tudi ena izmed prvih zelenih obveznic v tem delu Evrope. Na dogodku Green Bond Pioneer Awards v Londonu je od mednarodne organizacije Climate Bonds Initiative v letu 2019 prejela tudi priznanje za izdajo prve zelene obveznice javnega sektorja iz Republike Slovenije. Z zeleno obveznico lahko SID banka financira obnovljivo energijo, energetsko učinkovitost, preprečevanje onesnaževanja in nadzor, trajnostno upravljanje življenjskih naravnih virov, zagotavljanje vodne in teritorialne biodiverzifikacije, čisti transport, trajnostno upravljanje vodnih virov, prilagajanje klimatskim spremembam in ekološko učinkovite produkte, tehnologije in procese,« pojasnjujejo v SID banki.

Za 79 milijonov evrov projektov

Do konca leta 2020 je SID banka iz naslova zelene obveznice odobrila financiranje 15 projektom v skupni višini 78,8 milijona evrov. Največ, in sicer 69,4 odstotka vseh sredstev, je bilo namenjenih zelenim projektom iz kategorije čisti transport, 12,1 odstotka za trajnostno ravnanje z viri in odpadki, 11,2 odstotka sredstev za projekte v kategoriji obnovljivi viri energije in odpadki, 6,3 odstotka za energetsko učinkovitost in en odstotek za trajnostno upravljanje voda in odpadnih voda.

In kot še pojasnjujejo, so tudi v letu 2021 uspešno nadaljevali s financiranjem zelenih projektov in uspešno uporabili pridobljena sredstva iz naslova izdaje zelene obveznice. »Končno poročilo o okoljskih učinkih iz naslova zelene obveznice bo javno objavljeno v tem letu. SID banka bo tudi v prihodnje aktivna na področju zelenih obveznic, kot izdajatelj zelenih obveznic za financiranje zelenih projektov glede na potrebe gospodarstva in tudi kot vlagatelj v zelene obveznice domačih podjetij in drugih izdajateljev. Tako bomo z aktivno vlogo na področju zelenih obveznic dodatno podpirali zeleni prehod v Sloveniji,« še poudarjajo.

Številne možnosti financiranja zelenih projektov

Financiranje zelenih projektov je možno po skoraj vseh programih SID banke, saj za projekte s trajnostno komponento kot vir financiranja lahko, kot pravijo, uporabijo sredstva iz zelene obveznice. »Financiranje za zelene projekte lahko podjetja prejmejo tudi prek programov v okviru Sklada skladov – Posojilo za financiranje projektov celovite energetske prenove javnih stavb (EE), občine pa lahko pridobijo Posojila za financiranje projektov urbanega razvoja za podjetja (UR). Posredno preko financiranja poslovnih bank, kjer imajo podjetja odprte transakcije račune in imajo z nami sklenjeno sodelovanje, pa v obliki posojila – Financiranja razvoja okolju prijazne družbe in proizvodnje,« še pravijo v SID banki.

Republika Slovenija je v letu 2021 uspešno izdala prvo trajnostno obveznico v višini ene milijarde evrov, pri čemer so sodelovali tako tuji kot domači vlagatelji, med njimi tudi SID banka, ter tako postala prva med državami Srednje in Vzhodne Evrope, ter druga med državami Evropske unije z izdano trajnostno obveznico. »Slovenija je tako pred vlagatelji poudarila svojo okoljsko in socialno naravnanost ter tako poskrbela za večjo prepoznavnost naše države med tujimi vlagatelji v zelene in trajnostne obveznice.«

SID banka je do konca leta 2020 iz naslova zelene obveznice odobrila financiranje 15 projektom v skupni višini 78,8 milijona evrov. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Spodbujanje trajnostnega razvoja

Slovenskim podjetjem SID banka omogoča, da izkoristijo priložnosti rasti in razvoja podjetja s storitvami kreditiranja in zavarovanja SID banke, saj razvijajo kredite in storitve, povečujejo rast, izboljšujejo konkurenčnost in so pomembno vpeti v mednarodno okolje. »Podjetjem vseh velikosti nudimo raznolike in potrebam gospodarstva prilagojene možnosti dolžniškega in lastniškega financiranja ter zavarovanja, dostopne preko sodelujočih poslovnih bank ter neposredno pri SID banki. Kot nacionalna izvozno kreditna agencija (IKA) v imenu in za račun Republike Slovenije zavarujemo izvozne kredite in investicije ter tako zmanjšujemo tveganja slovenskih podjetij pri poslovanju na mednarodnem trgu. SID banka je tudi z uporabo evropskih kohezijskih sredstev, preko Sklada skladov, ki ga upravlja, storila pomemben korak v smeri prehoda iz nepovratnih v povratna sredstva in tako zagotavlja multiplikacijo sredstev in ponovno večkratno uporabo kohezijskih sredstev v gospodarstvu.«

Ocenjevanje petih bilanc

Posebno pozornost že od leta 2010 posvečajo spodbujanju transformacije gospodarstva v bolj trajnostne in krožne oblike poslovanja. S sistemom ocenjevanja petih bilanc (finančne, surovinske, okoljske, energetske in inovacijske bilance), ki je bil zasnovan tako, da je podal širšo sliko tako o trajnostnih praksah v podjetju kot o tehnološki in kadrovski zmožnosti podjetja za prehod v poslovni model krožnega gospodarstva, so, kot poudarjajo, orali ledino pri trajnostni presoji komitentov. V postopke financiranja vseh razpoložljivih kreditov pa že vgrajujejo okoljske, družbene in korporativne dejavnike oziroma tako imenovane dejavnike ESG, ki podjetja vzpodbujajo k trajnostnemu in brezogljičnemu poslovanju.

V zadnjih nekaj letih je v evropskem prostoru na področju trajnostnega financiranja postavljena jasna usmeritev za preusmerjanje kapitalskih in finančnih tokov v smeri ciljev, ki podpirajo trajnostni razvoj in prehod v brezogljično gospodarstvo. Postavljeni so novi standardi, kaj se šteje kot okoljsko trajnostno financiranje in kateri dodatni kriteriji morajo biti izpolnjeni, da se financiranje lahko obravnava kot skladno z vsemi zahtevami okoljsko trajnostnega financiranja.

»SID banka se prilagaja evropskim usmeritvam in tudi sama postavlja nadgrajeni okvir za prepoznavanje in financiranje okoljsko trajnostnih aktivnosti podjetij. Kot okoljsko trajnostno financiranje v prvi vrsti štejemo aktivnosti, ki bistveno in neposredno prispevajo k doseganju okoljskih ciljev, zaenkrat predvsem na področju ciljev prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb. Pri prehodu gospodarstva v smeri brezoogljičnosti je ključen tudi časovni vidik, zato SID banka ob upoštevanju visokih okoljskih standardov kot okoljsko trajnostne aktivnosti prepoznava tudi tiste aktivnosti gospodarstva, ki so ključne za proces postopnega prehoda družbe v smeri brezogljičnosti,« navajajo.

Gre za omogočitvene aktivnosti, ki neposredno omogočajo drugim dejavnostim, da znatno prispevajo k doseganju okoljskih ciljev, in za prehodne dejavnosti (na primer dejavnost proizvodnje cementa, jekla in železa, kemične industrije …), pri katerih za zdaj še ne obstajajo tehnološko in ekonomsko izvedljive nizko oziroma brezogljične alternative, bo pa ravno pri teh dejavnostih možno doseči hitre in pomembne pozitivne podnebne in ekonomske učinke.