Letošnji izzivi za kapitalske trge

Medijska hiša Delo danes začenja novo večmesečno poslovno kampanjo Kapitalski trgi, ki se bo zaključila 31. maja s poslovno konferenco na GZS v Ljubljani.

V okviru poslovne kampanje bomo vsak torek do konca maja v časopisu Delo in na spletnih straneh predstavljali različne teme, med drugim o aktivnostih za spodbujanje nadaljnjega razvoja kapitalskega trga v Sloveniji, o glavnih investicijskih trendih, privlačnosti naše države za tuje investitorje in različnih oblikah financiranja podjetij.

Kaj prinaša letošnje leto

Na čem bodo lahko kapitalski trgi letos gradili optimizem? Zaradi nedavnih neljubih dogodkov je zagotovo glavni vir optimizma upanje, da bo čim prej konec vojaškega konflikta v Ukrajini, pojasnjujejo v Generali Investments. »S tem bi se na eni strani močno znižalo svetovno geopolitično tveganje, na drugi strani pa bi se izboljšala ocena obsega in trajanja ekonomskih posledic na globalno ekonomijo. Primarno v obliki večjih inflacijskih pritiskov, na račun motenj pri oskrbi s surovinami in energenti.«

Dodatnih 120 milijonov evrov za slovenski naložbeni program kapitalske rasti

V Alfi skladih pa dodajajo, da zaradi vseh dogajanj v svetu okrog nas za leto 2022 težko govorimo o »optimizmu«, temveč bolj o tem, kako se soočiti z izzivi, ki jih vse večja negotovost vnaša v poslovanje podjetij. »V teh časih je treba ohraniti trezno glavo, ne reagirati panično, in oceniti, kakšni so dolgoročni trendi po posameznih panogah ter se odločati temu primerno. Na ravni posameznega podjetja pa je poleg dolgoročnega potenciala treba oceniti, ali je dovolj finančno stabilno (tudi, ali ima zadostne likvidnostne rezerve), da bo lahko normalno prebrodilo vse izzive, ki smo jim priča letos, od dostopnosti materialov do inflacije in nihanja cen energije. 'Optimizem' naj bo torej usmerjen v prepoznavanje priložnosti na dolgi rok, ne zgolj v leto 2022,« še poudarjajo v Alfi skladih.

Od kod optimizem na borzah in kako naprej

Dogodki prvega letošnjega četrtletja se bodo brez dvoma uvrstili v zgodovinske učbenike. Tragični prizori iz Ukrajine, ki so se (za poznavalce) nakazovali že dalj časa, izbruhnili pa 24. februarja, so vplivali na kapitalske, še bolj pa na surovinske trge, pojasnjuje Gorazd Belavič, direktor področja analiz v Triglav Skladih. »A tečajnice razkrivajo, da so delnice letos, presenetljivo, le malenkost nižje kot na začetku leta. Ameriške so v povprečju padle za dobra dva odstotka, evropske delnice in delnice na trgih v razvoju pa za okoli pet odstotkov (na 31. marec, merjeno v evrih). Interpretacija je za evrske vlagatelje še zanimivejša, saj dan invazije predstavlja lokalno dno na razvitih delniških trgih. Padec, ki ga omenjam, izhaja tako pretežno iz negativne korekcije, ki se je na trgu zgodila pred invazijo. Pojav višje inflacije v lanskem letu je namreč zvišal zahtevane donosnosti državnih obveznic, te pa so negativno vplivale predvsem na podjetja z visoko napovedano rastjo poslovanja (tehnološka in mala podjetja).«

Na vprašanje, od kod torej optimizem z začetka marca, pa Gorazd Belavič odgovarja, da je eno izmed možnih pojasnil ekonomski doseg Rusije in Ukrajine. V gospodarskem smislu namreč ne gre za ključni velesili, saj predstavljata le nekaj odstotkov svetovne ekonomije. »Rusija, katere insolventnost je leta 1998 sprožila finančno krizo, danes ne predstavlja večjih težav za finančni sistem. Direktorica MDS pomirja, da je izpostavljenost bančnega sistema do Rusije (okoli 120 milijard dolarjev) znosna. Sistemskost Rusije in Ukrajine izhaja iz njunega izvoza surovin, energentov in hrane. Rusija je vodilna svetovna izvoznica pšenice, nekaterih plemenitih kovin in zemeljskega plina. Slednji se je izkazal za poseben trn v peti Evrope, ki se intenzivno ukvarja z zmanjšanjem omenjene odvisnosti od Rusije. Delo ni enostavno, a tako imenovani načrt REPower EU je ambiciozen in kaže luč na koncu sicer daljšega tunela.«

Za zdaj hujših posledic ni pričakovati

Drugo pojasnilo pa, kot pravi direktor področja analiz v Triglav Skladih, zadeva posledice surovinskega šoka. Zaradi sankcij in protiukrepov so se namreč še dodatno podražili nafta, zemeljski plin, železova ruda, pšenica, koruza itd. »Podražitve so prišle ob nepravem času, ko je inflacija po svetu na najvišjih ravneh zadnjih nekaj desetletij. Ena večjih skrbi vlagateljev je, da bodo centralne banke v želji (nuji), da inflacijo znižajo na ciljne ravni, popolnoma zaustavile gospodarsko rast. In tu nastopi naslednji spodbudni dogodek. Sredi marca je prvič od 2018 ključno obrestno mero zvišala Ameriška centralna banka (Fed). Poteza je bila pričakovana, vlagatelje pa je navdušila guvernerjeva ocena o izjemni moči ameriške ekonomije, ki bo brez težav zdržala nadaljnje ukrepe monetarne politike. S tem je dal vedeti, da so pri delu skoncentrirani na 'pravi' problem (inflacijo) in da posledice tega dela ne bodo povzročile recesije,« še ocenjuje Gorazd Belavič in dodaja, da če k obetavnim napovedim Feda dodamo še ocene gospodarske rasti evrskega območja, ki jih je objavila ECB, potem lahko vidimo, od kod izhaja optimizem na kapitalskih trgih – za zdaj hujših posledic bodisi vojne bodisi višjih obrestnih mer centralne banke ne pričakujejo.

Nafta je v resnici spet »črno zlato«

Investicijski trendi in tveganja

»Naša razmišljanja o prihodnji alokaciji temeljijo na obdobju višje inflacije in nekoliko nižje gospodarske rasti (ki je za standarde bližnje preteklosti še vedno solidna). Med regijami bolj privlačno vidimo ZDA, ker so odmaknjene od ruskega gospodarstva, ki bo letos doživelo močno recesijo. Evropa, kjer so stiki z ruskimi potrošniki in proizvajalci najtesnejši, je naša manj privlačna regija. Trgi v razvoju ponujajo zanimive priložnosti, a bolj na surovinskem področju. Med sektorji največjo relativno zaščito pred inflacijo nudijo energija in surovine, za obdobje višjih obrestnih mer pa so primerna tudi podjetja iz finančnega sektorja,« še pojasnjuje Gorazd Belavič, direktor področja analiz v Triglav Skladih. In dodaja, da bi obveznice zahtevale svoje poglavje – letos opazujemo namreč močne padce cen obveznic, ki se zaradi pričakovanih višjih zahtevanih donosnosti kmalu še ne bodo končali. Obvezniški portfelj bo ostal obtežen v obveznicah s krajšo ročnostjo.

Ali torej kapitalski trgi »brezčutno« signalizirajo, da je na svetu vse v redu? »Seveda ne, lahko si z zadovoljstvom priznamo enotnost in solidarnost pri ukrepanju v ukrajinski vojni, a vojaško posredovanje je vredno obsojanja. In čeprav razdejanje Ukrajine in sankcije zoper Rusijo ne bodo povzročile večje ekonomske škode, bodo dejstva, da smo začeli uporabljati ekonomske sankcije in da bodo podjetja razmišljala o deglobalizaciji poslovanja zaradi morebitnih motenj v oskrbovalnih verigah, imela potencialen negativen ekonomski vpliv. To so tveganja, ki jih bo vredno skrbno spremljati v prihodnje,« še poudarja Gorazd Belavič, direktor področja analiz v Triglav Skladih.

Ekonomske posledice vojne v Ukrajini

Trajnostne investicijske odločitve

Glede investicijskih odločitev pa v Alfi skladih pravijo, da so gotovo zelo aktualne naložbe v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost, saj se vklapljajo v ključne trende trenutnega časa: elektrifikacijo, prehod v zeleno gospodarstvo, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in energetsko samooskrbo. »Že lanski pretresi na energetskem trgu, zlasti pa vojna v Ukrajini, so povečali zavedanje v gospodarstvu in družbi nasploh, da je potrebno pospešiti tovrstne naložbe. In kar se kratkoročno kaže kot tveganje ali izziv (porast cene elektrike, visoka nihajnost), je hkrati poziv, da ne odlašamo in začnemo s spremembami. Tako kot je epidemija covida-19 v zadnjih dveh letih pospešila digitalizacijo procesov v podjetjih (in investicije v podjetja, ki so ponujala tovrstne rešitve),« še dodajajo v Alfi skladih.

Vojna v Ukrajini je »potopila« Krko

Pri investicijah je trajnostnost že nekaj časa ena poglavitnih tem in pričakujemo, da se bo ta trend samo še krepil, pa pravijo v Generali Investments. »Vedno več primarno institucionalnih vlagateljev že danes oblikuje svoje investicijske odločitve trajnostno. To se kaže bodisi v izboru tistih izdajateljev, sektorjev ali panog, kjer je trajnostno delovanje visoko na seznamu prioritet. Zavedati se je treba, da tovrstno poslovanje za sabo potegne določene investicije in/ali višje stroške poslovanja, kar lahko vodi do nižje dobičkonosnosti in se posredno negativno odrazi na donosnosti naložb. Vlagatelji bodo za večji poudarek na trajnosti poslovanja izdajateljev morali sprejeti nekoliko 'dražja' vrednotenja,« še dodajajo v Generali Investments.