Trajnostnih naložb EU ne spodbuja dovolj

Evropska unija denarja ne usmerja dovolj v trajnostne dejavnosti, čeprav bodo za prehod na neto brezemisijsko gospodarstvo potrebne znatne zasebne in javne naložbe. To v posebnem poročilu ugotavlja Evropsko računsko sodišče in hkrati poziva k bolj usklajenim ukrepom EU.

Ukrepi evropske komisije so bili sicer pravilno osredotočeni na povečanje transparentnosti na trgu, vendar revizorji kritizirajo, da jih niso spremljali ukrepi za obravnavanje okoljskih in socialnih stroškov netrajnostnih gospodarskih dejavnosti. Komisija bi morala glede na navedbe v poročilu uporabljati usklajena merila za določitev trajnostnosti naložb, ki se podpirajo iz proračuna EU, in bolje usmeriti prizadevanja, da bi ustvarila trajnostne naložbene priložnosti.



»Ukrepi EU za trajnostno financiranje ne bodo v celoti uspešni, če ne bodo sprejeti dodatni ukrepi, s katerimi bi se upoštevali okoljski in socialni stroški netrajnostnih dejavnosti,« je pojasnila članica evropskega računskega sodišča Eva Lindström, ki je pristojna za poročilo. »Netrajnostno poslovanje je še vedno preveč dobičkonosno. Komisija si je zelo prizadevala, da bi ta netrajnostnost postala transparentna, vendar ta problem še vedno ni bil rešen.«

Revizijsko poročilo bo pripomoglo k izvajanju strategije za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo iz leta 2021, ki jo je komisija objavila na začetku julija.

Netransparentnost, kaj sploh je trajnostno

V poročilu je evropsko računsko sodišče kot problematično navedlo splošno netransparentnost glede tega, kaj je trajnostno, ter da se na trgu ne upoštevajo negativni okoljski in socialni učinki netrajnostnih dejavnosti. Po mnenju revizorjev je evropska komisija v akcijskem načrtu za trajnostno financiranje iz leta 2018 te zadeve obravnavala le delno; pri številnih ukrepih so nastale zamude in potrebna so nadaljnja prizadevanja, da bi ukrepi postali operativni. Hkrati revizorji poudarjajo potrebo po izvajanju akcijskega načrta v celoti in pomembnost dokončanja skupnega sistema klasifikacije trajnostnih dejavnosti (taksonomije EU) na podlagi znanstvenih meril. Priporočajo še dodatne ukrepe za zagotovitev določanja cen emisij toplogrednih plinov, ki bi bolje odražalo njihove okoljske stroške.
 

Pomembna vloga EIB

Evropska računsko sodišče v poročilu poudarja tudi pomembno vlogo Evropske investicijske banke (EIB) na področju trajnostnega financiranja. V zvezi s finančno podporo EU, ki jo upravlja EIB, so revizorji ugotovili, da podpora, zagotovljena iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ni bila osredotočena na območja, na katerih so trajnostne naložbe najbolj potrebne, predvsem v srednji in vzhodni Evropi. Hkrati so naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam pomenile le zelo majhen delež financiranja. Zato so revizorji priporočili, da naj evropska komisija v sodelovanju z državami članicami razvije nabor trajnostnih projektov.


 

Premalo dosledna merila

Tudi proračun EU po ugotovitvah revizorjev ni v celoti odražal dobrih praks trajnostnega financiranja in da tudi ne vsebuje usklajenih, znanstveno utemeljenih meril za preprečevanje bistvene škode za okolje. »Naložbe se glede na socialne in okoljske standarde, primerljive s tistimi, ki jih uporablja EIB, ocenjujejo samo v programu InvestEU. To pomeni tveganje, da seza določitev okoljske in socialne trajnostnosti istih dejavnosti, ki se financirajo iz različnih programov EU, vključno s skladom EU za okrevanje, lahko uporabijo premalo stroga ali dosledna merila. Poleg tega številna od meril, ki se uporabljajo za spremljanje prispevka proračuna EU k podnebnim ciljem, niso tako stroga in znanstveno utemeljena kot merila, pripravljena za taksonomijo EU.« Prav zato revizorji priporočajo, naj se »načelo, da se ne škoduje bistveno« in merila taksonomije EU uporabljajo dosledno v celotnem proračunu EU.

Potrebne dodatne letne naložbe

Znano je, da so številne gospodarske dejavnosti v EU še vedno ogljično intenzivne. Po mnenju evropske komisije bodo za uresničitev ciljne vrednosti glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030 potrebne dodatne letne naložbe v energetski sistem, ki bi samo na tem področju znašale približno 350 milijard evrov. »Po ocenah strokovnjakov bi bile za dosego ničelnih neto emisij v EU do leta 2050 potrebne skupne naložbe v osnovna sredstva v višini približno enega bilijona evrov na leto v obdobju 2021–2050. Od tega zneska bi se s finančno podporo EU trenutno lahko pomagalo zagotoviti več kot 200 milijard evrov na leto v obdobju 2021–2027.«

To kaže na veliko vrzel naložb in da samo javna sredstva ne bodo zadoščala za doseganje omenjenih ciljev. V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 namerava EU podpreti javne in zasebne naložbe tako, da bo vsaj 30 odstotkov proračuna EU namenila podnebnim ukrepom. Države članice pa bodo hkrati morale najmanj 37 odstotkov sredstev, ki jih prejmejo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost (sklada EU za okrevanje), nameniti za podporo podnebnim ukrepom. Program InvestEU, ki je naslednik sklada EFSI, je novi mehanizem za podporo naložbam, namenjen spodbujanju zasebnih naložb v projekte strateškega pomena za EU. Ureditve poročanja za InvestEU zdaj ne vključujejo dejanskih podnebnih in okoljskih rezultatov projektov, povezanih s finančnimi operacijami, ter ne razkrivajo zneskov financiranja InvestEU, ki se spremljajo skladno z merili taksonomije EU.