Javne investicije kot multiplikator gospodarske rasti

Medijska hiša Delo v poslovnem centru letos začenja novo poslovno kampanjo z naslovom Javne investicije kot multiplikator gospodarske rasti. Kampanjo bomo končali s poslovno konferenco 21. oktobra v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, ki je tudi njen soorganizator.

V poslovni kampanji bomo od danes vsako soboto na rubriciranih straneh prinašali aktualne tematike s področij javnih investicij, gradbeništva in energetike. Za zagon in povečanje odpornosti gospodarstev po krizi zaradi koronavirusa so zelo pomembne naložbe za okrevanje. Te naj bi temeljile na investicijskih vlaganjih za ustvarjanje konkurenčnejšega gospodarstva, katerega osnova bo zeleno in digitalno načelo.



Naj spomnimo, da je evropska komisija 1. julija sprejela pozitivno oceno slovenskega načrta za okrevanje in odpornost v vrednosti 2,5 milijarde evrov, na podlagi katerega bo Slovenija koristila evropska sredstva za spopadanje s posledicami pandemije covida-19. Načrt morajo sicer potrditi še članice EU s kvalificirano večino. Iz evropskega mehanizma za okrevanje bo naša država prejela 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil, s katerimi se bo podprlo izvajanje 33 reform in 50 naložb iz načrta.

Infrastrukturne investicije

Ker država na infrastrukturne investicije računa kot na enega glavnih dejavnikov za izhod iz krize zaradi koronavirusa, bomo s sogovorniki iskali odgovore na vprašanja, zakaj je gradbeništvo gospodarska panoga z največ multiplikativnimi učinki, zakaj je potreben paritetni sklad in zakaj se gradbena podjetja zavzemajo za zlato investicijsko pravilo, ki bi zagotavljalo enakomeren obseg investicij.

Tako je urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) blažji padec obsega BDP leta 2020 od njihove napovedi pripisal predvsem ugodnim gibanjem v izvoznem delu gospodarstva in gradbeništvu. Izrednega pomena za gradbeništvo so tudi javna naročila, saj javne investicije predstavljajo pomemben del posla. Gradbena podjetja si tako obetajo gradnjo več infrastrukturnih projektov, saj je proračun za prometne investicije rekorden. Ob tem bomo še predstavili največje izzive za gradbeništvo in kako jih razrešiti.



Resorna ministrstva so napovedala nove administrativne razbremenitve, kot so zmanjšanje birokratskih opravil pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo in umeščanje objektov v prostor. Vlada je za ta namen 17. junija potrdila predloga novega gradbenega zakona in novega zakona o urejanju prostora, ki morata še skozi parlamentarno proceduro.

Financiranje in zavarovanje projektov

Ne bomo pozabili spomniti, kaj prinaša nova zakonodaja na področju javnega naročanja za javne investicije, kakšni so revizijski postopki pri gradbenih investicijah – zakaj se morajo pravna sredstva, procesne varovalke pri javnih naročilih, uporabljati odgovorno. Ob tem ne smemo pozabiti na različne možnosti za financiranje javnih investicij, zato bomo pogledali, kaj vse je na voljo. Predstavili bomo tudi nekonvencionalne načine financiranja dolgoročnih projektov (pretežno s področja infrastrukture), kot je projektno financiranje, infrastrukturne obveznice in infrastrukturni sklad ter kakšna je vloga evropskih sredstev pri rasti investicij. Spomnili bomo tudi na rešitve pri upravljanju tveganj in zavarovanj za gospodarstvo, industrijo in javni sektor.

Zelena preobrazba slovenske energetike

V poslovni kampanji bomo razgrnili, kako bo potekala zelena preobrazba slovenske energetike, ki mora biti pametna, varna in konkurenčna ter kako se uresničujejo usmeritve države za povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Predstavili bomo tudi predloge za rešitev težav slovenske energetike. S sogovorniki bomo odgovorili tudi na vprašanja, kaj so prednosti investicij v hidroelektrarne kot preizkušenega obnovljivega vira ter kaj vse lahko prinesejo lokalnim skupnostim.

Spomnimo, da je 24. junija evropski parlament potrdil podnebni zakon, s katerim je politična zaveza za sprejetje evropskega zelenega dogovora glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 postala pravno zavezujoča obveznost. Nova evropska podnebna pravila zvišujejo tudi cilj EU glede zmanjšanja izpustov do leta 2030 s 40 na najmanj 55 odstotkov.

Slovenija za prehod na zeleno energetiko še nikoli ni imela tako veliko sredstev, kot jih ima danes, je pred kratkim poudaril državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok. Vodilo ministrstva pri energetiki je trajnost naložb, ki bodo okrepile gospodarstvo po epidemiji, cilj, ki so ga poskušali uresničiti, pa je cenovna dostopnost in čista električna energija. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak pa je poudaril, da sta ključni del strategije zelenega prehoda transport in poraba gospodinjstev. Cilj transporta je čim več javnega prevoza, električne mobilnosti, prenos tovora na vlake, kar povečuje porabo električne energije, pri čemer je izziv nadomestiti sedanje vire energije. Pri tem je izpostavil slovenski podnebni sklad, ki vsebuje ukrepe za spodbujanje zelenega prehoda.