Pogled na trgovinsko in storitveno menjavo Slovenije z EU-27 je na konferenci Izvozniki 2022 predstavil Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. Pomen trgov EU-27 je ključen za izvozne rezultate Slovenije, je dejal Ivanc in dodal, da se je izvoz blaga v EU od leta 2013 pa do prvega polletja 2022 zvišal iz dobrih 73 odstotkov na 76,5 odstotka. V 10 letih smo povečali izvoz v države EU za okoli 15 milijard evrov, na letošnje leto ocenjeno na 33 milijard evrov.

»Vrednostna dinamika izvoza blaga - inflacija je v letošnjem letu in deloma v letu 2021 prispevala k temu, da so se podatki o izvozu/uvozu precej povečali, tako, da s tega vidika lahko dobimo lažno upanje, da se je nekaj močno izboljšalo, vendar so podatki iz nacionalnih računov pokazali, da se stvari ohlajajo na trgovinski dinamiki.«

Pomen izvoza

In kakšen je pomen izvoza po skupinah izdelkov na trge EU-27? Vrednostno je izvoz največji, 38,4 odstotka, na segmentu izvoza strojev in transportnih naprav (4.401 milijona evrov v letu 2021), sledijo izdelki, razvrščeni po materialu, kjer je veliko avtomobilske verige in proizvajalcev jekla in aluminija (21 odstotkov; 2.044 milijona v 2021), kemični proizvodi (farmacija) (15,3 odstotka; 2.243 milijona evrov v 2021), razni izdelki (10,7 odstotka; 1.353 milijona evrov), mineralna goriva in maziva (5,9 odstotka; 873 milijona evrov v 2021), živila in žive živali (4,3 odstotka), surove snovi, razen goriva (3,6 odstotka), pijače in tobak (0,4 odstotka), olja, masti in voski živalskega in rastlinskega izvora (0,3 odstotka), proizvodi in transakcije (0,1 odstotka).

Pomembno sporočilo je, da smo izboljšali povprečno dodano vrednost izdelkov, ki jih izvažamo na trge EU. Kot pravi Ivanc, je v lanskem letu 100 največjih slovenskih izvoznikov v EU ustvarilo 56 odstotkov celotnega izvoza, 500 največjih pa 77 odstotkov celotnega izvoza v EU.

Delova konferenca Izvozniki 2022 . FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Saldo storitev med Slovenijo in EU je znašal 1,98 milijarde evrov; največ so k temu prispevale transportne storitve za tuje naročnike (55,2 odstotka oziroma 1 milijardo evrov več izvedemo teh storitev za tuje naročnike), potovanja (30,3 odstotka ali za 602 milijona več) in gradbene storitve (23,5 odstotka ali za 468 milijona evrov več). Saldo pomeni, kjer je česa več uvažamo/izvažamo tako na ravni blaga kot skupin storitev; ta saldo tudi pomeni, kje je pri nas večja konkurenčnost prednost in kako spretni smo pri izkoriščanju teh.

In kakšni so prihodnji potenciali poglabljanja gospodarskega sodelovanja z EU? Kot pravi Ivanc, je omejen potencial re-shoringa zaradi majhnosti trga in trga delovne sile. »Na segmentu raziskave in razvoj ter testnih centrov za nove tehnologije na področju zelenega prehoda pa imamo možnosti. Naša konkurenčna prednost je tudi, da smo razvojni dobavitelji na področju kovin, plastike, elektro in elektronske industrije.« Po njegovih besedah je treba krepiti storitve z višjo dodano vrednostjo (svetovanje, montaža, butični zeleni turizem) ter optimizirati logistične poti med Azijo in srednjo Evropo.

»Greenfield investicije ranga 20-50 milijonov evrov v industriji in 5-20 milijonov evrov v storitvah so naše ciljne vrednosti, kjer lahko pritegnemo še kakšne tuje vlagatelje; ter na področjih največjih konkurenčnih prednosti (logistika, tehnične veščine, izobraženost delovne sile, davčne ugodnosti pri R&R),« je še dodal Ivanc. In ne smemo pozabiti na ustanavljanje poslovnih konzorcijev kompleksnih verig vrednosti na zahtevnih trgih (Azija, Ameriki, Afrika).

Vršilec dolžnosti direktorja Spirit Slovenija Rok Capel. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Slovenska podjetja niso klasični dobavitelji

Bojan Ivanc je vodil tudi osrednjo okroglo mizo na temo sprememb in priložnosti na ključnih trgih. V luči tega je Roka Capla, vršilca dolžnosti direktorja Spirit Slovenija, vprašal, na kakšen način spodbujajo širitev slovenskih podjetij v tujino in kako lahko Slvoenijo promoviramo tujim investitorjem.

Cepel odgovarja, da je za Spirit, kot javno agencijo, ki slovensko gospodarstvo promovira na tujem, izredno pomembno, da izberejo prave korake. Kot pojasnjuje, agencija deluje na štiri sektorjih, med katerimi je tudi internationalizacija. Pri tem promovirajo in pomagajo slovenskemu gospodarstvu ter podjetjem, da dosežejo prave trge in najdejo prave partnerje. »Nenazadnje slovenskim podjetjem pomagamo pri tem, da postanejo pravi dobavitelji. Ravno včeraj smo se pogovarjali, da slovenska podjetja niso klasični dobavitelji, saj lahko z znanjem, inovacijami, raziskavami in razvojem, tujim partnerjem ponudijo poti, kako doseči svoje cilje,« v pozitivnem tonu opiše slovenske izvoznike.

Glede svojih dejavnosti Capel pravi, da organizirajo srečanja in konference za podjetja, obenem pa zagotavljajo tudi informacije za podjetja, ki se zanimajo za širitev na tuje trge. V tem smislu lahko podajo podatke o birokraciji in zakonodaji v določenih državah: »Te dejavnosti pretežno izvajamo na evropskih trgih. Kot je bilo povedano na začetku; države, kot so Nemčija, Francija, Hrvaška, Italija, Avstrija, so za nas tradicionalno pomembni trgi. Na agenciji Spiti obenem poskušamo najti še primerne nove trge, najti pa moramo tudi priložnostne trge med državami tretjega sveta. Na ta način lahko premostimo težave in najdemo nove partnerje.«

Izvršni direktor SID banke Saša Keleman. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Rok Capel se je dotaknil tudi tujih investicij, saj agencija tujim investitorjem poskuša zagotoviti prave priložnosti v Sloveniji. To želijo doseči z naslavljanjem vseh potreb, ki jih le-ti imajo pri izvajanju investicij, denimo razumevanje administrativnih ovir. Potekajo številne konferenc v tujih državah, kjer lahko Slovenijo predstavimo kot okolje z dobro strateško pozicijo, kar je zelo pomembna omemeba. Iz Slvoenije lahko dosežemo celotno Evropo; imamo pristanišče, odlično avtocesto, letališče, torej vse, kar je potrebno, da tuja podjetja tukaj vzpostavijo proizvodnjo.«

Priča smo deglobalizaciji

Na vprašanje, kakšna je vloga SID banke v trenutnih razmerah, je odgovarjal izvršni direktor banke Saša Keleman. »Bolj kot kadarkoli prej lahko vidimo, kako krhek je naš svet. Podatek, da je 77 odstotkov izvoza povezanega z EU in glede na dodano vrednost po različnih sektorjih, kaže na to, da je Slovenija zelo odvisna od tega, kako deluje evropsko gospodarstvo. Ob dogodkih v povezavi s cenami energentov, razpoložljivostjo surovin, inflacijo in podobno, lahko ugotovimo, da je razmere malim gospodarstvom prinašajo tako prednosti in priložnosti kot tudi slabosti. V naših dejavnostih razpolagamo s paleto orodij, ki jih lahko uporabimo v času rasti gospodasrtva ali pa kot ukrepe proti krizi. Seveda pa je zelo pomembno, da so ta orodja nekako koordinirana. Drug vidik pa je, da v globalnem smislu lahko opazimo, da smo del deglobalizacije. To prinaša tako priložnosti kot grožnje,« izpostavlja Keleman, ki spomni, da slovenska dodana vrednost izvoza zaostaja za dodano vrednostjo končnih izdelkov. V tem smislu dodaja, da SID banka cilja ne le v financiranje in zavarovanje izvoza, temveč tudi na druga področja izvoza, ki bi dodano vrednost zvišala.

Serenella Marzoli, direktorica Agencije ICE - Agencija za promocijo v tujini in internacionalizacijo italijanskih podjetij. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Nemčija ne bo posebnost v Evropi

Nemčija je tradicionalno največja slovenska partnerica, tako po obsegu kot po bližini. Eva-Ricarda Willems, stalna namestnica veleposlanice in vodja oddleka za gospodarstvo na nemškem veleposlaništvu, glede gospodarskih razmer v Nemčiji pravi, da se te ne bodo razlikovale od razmer v drugih evropskih državah. »Vsi instituti so že naredili svoje napovedi in analize za naslednje leto. V Nemčiji bo prisotna gospodarska rast okoli enega odsototka, inflacija se bo gibala pri sedmih odstotkih. Nekateri pravijo, da se bo inflacija gibala okoli treh odstotkov, medtem ko drugi pravijo devet, kar je širok razpon,« pravi Willems.

Podobne razmer, ki jih čutimo Slovenci in Nemci so posledica velike povezanosti držav tako na področju proizvodnje kot tudi pri razvoju. Namestnica veleposlanice tako spomni, da nemška podjetja niso odvisna zgolj pri dobavi kosov v avtomobilski industriji, temveč so odvisne tudi od raziskav in razvoja, ki so ji bodisi sami vzpostavili v Sloveniji ali pa so tukaj že obstajale in jih nemška podjetja samo uporabljajo.

Eva-Ricarda Willems, stalna namestnica veleposlanice in vodja oddleka za gospodarstvo na nemškem veleposlaništvu. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Možnosti za širitev sodelovanja

V smislu poslovanja med evropskimi državami pa je vredno izpostaviti tudi slovensko menjavo z drugim največjim gospodarstvom v Evropi. Menjava s Francijo je namreč manjša, kot bi pričakovali. Philippe Brunel, ekonomski in finančni svetovalec francoskega veleposlaništva na Dunaju s pristojnostjo za Slvoenijo, pravi, da je za njimi raltivno dobro poletje, pradvsem na račun uspešne turistične sezone. Se pa negotovost kopiči in do konca leta bi se lahko gospodarska rast celo ustavila.

Na vprašanje, kako sodelujejo slovenski in italijanski podjetniki je odgovorila Serenella Marzoli, direktorica Agencije ICE - Agencija za promocijo v tujini in internacionalizacijo italijanskih podjetij na oddleku veleposlaništva Italije za gospodarsko promocijo. »Običajno naša pisarna asistira med 300 in 350 italijanskim podjetjem, ki jih zanima poslovanje v Sloveniji. Pomagamo na več načinov in med pandemijo se se ni ustavilo. To izhaja iz več ralogov, med temi je bližina, zgodovinske vezi, dobra gospodarsko okolje, ki ga ima Slovenija. Prisotno je stalno zanimanje italijanskih podjetnikov, da delajo investirajo tukaj. Smo sedmi investitor v Sloveniji,« odnose z zahodno sosedo opiše Marzoli.

Medtem pa je Alenka Hudek, pooblaščena ministrica na hrvaškem veleposlaništvu, med drugim povedala, da je trgovinska menjava med državama zelo impresivna. »Turizem je zelo pomemben sektor, saj ste Slovenci takoj za Nemci pomembni na tem segmentu.« Naše gospodarsko sodelovanje raste, to pa naj bi se še izboljšalo z vstopom v evro območje. Na področju sodelovanja so še možnosti za razširitev sodelovanja, na primer na področju infrastrukture, kjer Hrvaška trenutno veliko vlaga, pa v energetskem sektorju, kot na primer NEK in Sincrogrid projekt, in še drugi primeri. Vsi pa pričakujemo, kaj bodo naslednje odločitve Bruslja.

Zahvala podpornikom kampanje. Grafika: Delo