Na prvem panelu so o upravljanju tveganj v časih treh globalnih šokov z moderatorjem dr. Slobodanom Šešumom z direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo na ministrstvu za zunanje zadeve razpravljali Marjan Drmota, direktor Kolektor Mobility, Marko Jazbec, predsednik uprave Sava Re, Tibor Šimonka, predsednik GZS in podpredsednik skupine SIJ, Julijan Fortunat, strateški svetovalec skupine Wieterdorfer, ter Nuša Pavlinjek, direktorica Rota.

Kako se soočajo z novimi okoliščinami in pretrganimi dobavnimi verigami, je Nuša Pavlinjek, direktorica družinskega podjetja Roto s 70-letno tradicijo, poudarila, da so se krize dogajale vedno, pomembno pa je, da so podjetja nanje ustrezno odreagirala. Izpostavila je diverzifikacijo na področju dobavne verige in na področju trgov. Trenutno izvažajo na 65 različnih trgov, tudi v 11 afriških držav in tam ustanavljajo hčerinsko podjetje za proizvodnjo. »Imajo različne dobavitelje iz različnih trgov, saj kriza ni vedno na enakih trgih in si lahko bolj fleksibilen pri dobavi. Dobava materiala zadnji dve leti je bila pretrgana, zato nas je to spodbudilo, da smo začeli uporabljati reciklirane materiale iz lokalnih trgov. In danes kar 70 odstotkov naših izdelkov vsebuje reciklirane materiale. To smo izkoristili kot pomembno priložnost,« je dejala Nuša Pavlinjek. In izpostavila še diverzifikacijo izdelkov – v podjetju jih proizvajajo več kot 4000 različnih za različne panoge, kar pomeni, da se lahko usmeriš na tiste, za katere so boljši časi. »Ljudje delamo posle med sabo, v našem podjetju veljajo družinske vrednote in tudi v podjetju in z dobavitelji imamo prijateljske odnose, kar se na dolgi rok obrestuje.«

Dr. Slobodan Šešum. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Kar je veljalo za prejšnjo krizo, ne velja več za sedanjo

Kako trenutne cene energije vplivajo na konkurenčnost izvoznega podjetja? Marjan Drmota poudarja, da je treba biti pozoren, v kateri panogi deluješ in se temu primerno odzivati. Skupina Kolektor ima različne panoge: avtomobilsko panogo, elektroenergetsko panogo in gradbeništvo, v vsaki panogi veljajo svoje specifike. »Kar je veljalo za prejšnjo krizo, ne velja več za sedanjo krizo, saj se svet nenehno spreminja, tako da izkušnje iz preteklosti ne moreš transferirati v prihodnost. Zato je treba vedno iskati novo pot.«

Vpliv energetike znotraj vseh panog je lahko zelo problematičen. Drmota se je pri tem navezal na Kolektor Mobility, ki predstavlja 40 odstotkov strukture prihodkov v celotni skupini in absolutno vrednost okoli 400 milijonov evrov; in to gre vse v izvoz. V tej strukturi cen energija predstavlja 2,5 odstotka, kar pomeni deset milijonov evrov na leto, glavnina je električna energija; povprečna cena zadnjih let je 75 evrov za megavatno uro – če se bo drugo leto podvojile cene, bo to 20 milijonov, če se potroji bo 30 milijonov, če se bo početverilo, pa pomeni, da bomo delali samo še za električno energijo. »Na področju gradbeništva je ta delež malo nižji.«

Tibor Šimonka FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Prihodnje leto je neznanka

Tibor Šimonka je na vprašanje, kako se soočajo s to krizo, je dejal, da je njihov strošek za energijo, elektriko in plin še pred enim letom znašal sedem odstotkov, letos bo znašal kar 21 odstotkov, in ne ve, kaj bo prihodnje leto. Letos bodo prihodki od izvoza za Sij znašali slabo milijardo evrov. »Sij je največji slovenski izvoznik v ZDA, zato si ne znamo predstavljati, kaj bo prihodnje leto. Srečujemo se z neenakomernimi in nekonkurenčnimi pogoji na ameriškem trgu, kjer se srečujemo z ameriškimi jeklarji (imajo trikrat cenejši plin in šestkrat cenejšo elektriko, Američani so pred leti še uvedli dodatne carine), zato nimamo več nobenih možnosti, da prihodnje leto konkuriramo na ameriškem trgu, razen v redkih segmentih, kjer je domača proizvodnja deficitarna.

»Če ne bo hitrih in učinkovitih ukrepov EU. Uvedba energetske kapice na cene je bila napovedana že pred časom, vendar se ni še nič zgodilo. Upam, da se bo v roku meseca dni kaj zgodilo.« Če bodo pogoji neenaki, bo imela slovenska ekonomija velike težave in potem rezultati naših izvoznih podjetij ne bodo več tako uresničljivi. Zelo težko je načrtovati za prihodnje leto, ker ne vemo, s kakšnimi cenami energentov se bomo soočali. »To, kar se dogaja zdaj v Evropi, je slabo. Zato, ker se ugašajo neke tovarne in prihaja povečan uvoz iz držav, ki imajo cenejše energente in ki ogljično zaostajajo za evropskimi standardi.«

Nuša Pavlinjek FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Finančna industrija ni zmagovalec obdobja visoke inflacije

Kako se z inflacijo soočajo zavarovalnice, je predstavil Marko Jazbec, predsednik uprave Save Re, ki je največja pozavarovalnica s sedežem v Srednji in Vzhodni Evropi, z več kot 350 partnerji na več kot sto pozavarovalnih trgih sveta. Na vprašanje, kakšna je škodna inflacija in kaj napoveduje za prihodnost, Jazbec odgovarja, da smo v trenutni generaciji prvič po dolgih desetletjih doživeli momentum inflacije in v luči tega se sprašujejo, kdo je tisti, ki v tem pridobiva. Bodisi so to državni proračuni, finančna industrija, proizvajalci, tisti, ki nudijo storitve, trgovci ali veletrgovci.

»Tisto, kar lahko zagotovim – glede na to, da se dostikrat stigmatizira finančna industrija v celoti, da participira na inflaciji v smislu povečevanja svojih dobičkov – je, da za zavarovalništvo to definitivno ne velja. Mi smo prišli skozi covid z nekimi dodatnimi rezervami pri dobičku, ker se je upočasnilo gospodarstvo v Sloveniji. Prometa je bilo manj, škode so v fizičnem smislu padle in tukaj so si zavarovalnice kot panoga naredile kar nekaj zaloge. Po tem pa pride leto 2022, ko si soočen s frekvenco škod v predpandemskih dimenzijah, hkrati udari inflacija, ki se je nakazovala že od oktobra, novembra in decembra lani. Vojna v Ukrajini je to samo pospešila, in ko tako rekoč prideš do tega, da moraš logično kot zavarovalnica pokrivati in likvidirati škode, se na določenih stroškovnih agregatih znajdeš z dvajset, trideset tudi štirideset odstotki višjimi cenami. Govorim tako o storitvah kot o materialu, tega pa ne moreš prevesti na potrošnika, na trg, skozi višanje premij. V tem segmentu moram reči, da v finančni industriji nismo zmagovalci. Imamo kar velike izzive pri menedžiranju tako tekočega dobička kot tudi precej negotovosti, kako to planirati za naslednje leto,« trenutne razmere opiše Jazbec.

Pri Savi Re v luči posledic inflacije spomnijo tudi, da bodo postali določeni varčevalni produkti v ponudbi zavarovalnic neatraktivni glede na druge naložbene produkte, kot so, denimo, bančni depoziti in vzajemni skladi. Kar se tiče atraktivnosti določenih produktov, imajo strateške izzive tudi v kontekstu dvigajočih se obrestnih mer.

Marko Jazbec FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

V gradbeništvu že zaznavajo ohlajanje

Izkušnje gradbenikov v trenutnih razmerah je predstavil Julijan Fortunat, strateški svetovalec v skupini Wietersdorfer, ki je večinski lastnik Salonita Anhovo. V tem smislu dobro pozna področje gradbenih materialov in je tesno vpet v gradbeno panogo.

»Izpostavil bi področje, ki se premalokrat omenja, nam pa povzroča velike težave, to so izdelki petrokemije, ki jih uporabljamo v svojih procesih. Nam se tudi tu trgajo dobave, ampak vsak se mora znajti in nekako vozimo. Smo visoko intenzivno energetsko podjetje. Tudi pri nas je poraba elektrike okrog 150 gigavatnih ur na leto in ima strahovit vpliv na poslovne rezultate. En del energije smo kupili vnaprej po strategiji, ki jo imamo v koncernu – tudi že za leto 2023, 2024 in tudi 2025. Ampak deleži, ki so zakupljeni, nikakor ne pokrijejo tiste razlike, ki se zdaj pojavlja. Tudi v letošnjem letu smo imeli na začetku zakupljenih 85 odstotkov elektrike, potrebnih 15 in še nekaj več, ker je trenutno prodaja relativno visoka, nam pa povzroči še enkrat toliko stroškov, kar smo prej nakupili,« je jasen.

Fortunat glede trgov, kjer se gibljejo, ocenjuje, da se ponekod že čuti ohlajanje, precej izrazito v Italiji, enako tudi v Avstriji, medtem ko si tega ne upa trditi za Hrvaško. Kljub temu ostaja optimističen, pri čemer poudarja, da Slovenija za zdaj dobro stoji. »Poznajo se veliki gradbeni infrastrukturni projekti, ki jih imamo, in samo spodbujam odločevalce, naj se še naprej držijo taktike, ki smo jo ubrali proti možni recesiji z velikimi projekti,« pravi Fortunat.

Zahvala podpornikom kampanje. Grafika: Delo