Medijska hiša Delo zaključuje večmesečno poslovno kampanjo s konferenco Izvozniki 2022: Lekcije zmagovalcev. Koronski čas je napisal številne zanimive poslovne zgodbe in spremenil poslovni svet, na konferenci pa so zbrani uspešni podjetniki in gospodarstveniki, ki predstavljajo svoj pogled na upravljanje tveganj v času globalnih šokov ter na izzive in priložnosti podjetij.

»Gospodarstvo se v zadnjih letih nenehno sooča s številnimi izzivi, ki zahtevajo hitre odzive in neprestano prilagajanje. Za okrevanje in nadaljnjo rast ter učinkovito upravljanje s tveganji v času globalnih šokov so jasno potrebni učinkoviti ukrepi, saj podjetja potrebujejo predvsem predvidljivo poslovno okolje. Ves svet se spopada z inflacijo in posledicami vojne v Ukrajini, ki dokazano vplivajo ne samo na globalna gospodarstva, ampak tudi neposredno na življenje ljudi,« je izpostavil odgovorni urednik Dela Bojan Budja.

Budja je prepričan, da bodo prihodnji izzivi blaženje draginje, med ukrepi pa mora biti poleg pomoči prebivalstvu tudi izdatna pomoč gospodarstvu zaradi visokih cen energentov. »Kako pomembna je ta pomoč podjetjem, naj ponazorim z dejstvom, da je energetska kriza močno zamajala tudi močno nemško gospodarstvo, kjer je po navedbah ekonomskega inštituta zaradi podražitev energentov samo avgusta prišlo do stečaja več sto podjetij. Slovenijo po napovedih Umarja v drugi polovici leta čaka preobrat zlasti zaradi umirjanja v izvoznem delu gospodarstva in ta trend naj bi se nadaljeval tudi leta 2023,« opozarja.

Na Delovi poslovni konferenci Izvozniki med drugim o izzivih spreminjajočega se poslovnega okolja. FOTO: Blaž Samec/Delo

Globalizacija dobiva novo obliko

»Nima smisla zgubljati besed in govoriti o tem, kako pomembna je internacionalizacija za Slovenijo, ne samo za slovensko gospodarstvo. Enostavno smo premajhni, da bi se zapirali v svoje meje, in zato je pomembno, da o tem govorimo, da se o tem pogovarjamo in da iščemo rešitve, načine, kako biti še bolj učinkovit na tem globalnem področju,« pa je področje slovenskega izvoza komentiral mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Kot nadaljuje, se v zadnjem času pod vplivom takšnih in drugačnih kriz - najprej korona, nato kriza dobaviteljskih verig, zdaj spopad v Ukrajini in nenazadnje še dragi energenti - govori o deglobalizaciji. Cantarutti spomni, da lahko tudi v eminentnih revijah beremo članke, da gre se proces globalizacije obrača nazaj ter da se je zgodba prepletenosti, povezanosti globalnih trgov izpela, pri tem pa poudarja, da tem navedbam ne verjame. »Tako kot resni analitiki ocenjujejo, da prihaja do drugačne globalizacije, da globalizacija kot taka dobiva drugačne oblike in temu se moramo prilagajati. Enostavno tukaj ni poti nazaj. Še zadnje izkušnje z delom od doma so nekakšen spodbujevalec globalizacije in ne zaviralec. Vse to nam priča, da gremo po tej poti naprej, da pa seveda so nekakšne drugačne oblike te naše povezanosti in prepletenosti in tega se moramo zavedati tudi v Sloveniji,« opomni direktor GZS.

Minister Matjaž Han in odgovorni urednik Dela Bojan Budja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Na šoke se je treba pripraviti

Programski partner konference je Inštitut za strateške rešitve (ISR), kjer pravijo, da pretrese v gospodarstvu današnjem dogodku ne predstavljajo iz stališča strašenja, temveč zato da nas šoki ne bi presenetili: »Tudi če spremljate medije lahko ugotavljate, da lahko v roku samo nekaj dni starodavna in ugledna valuta pade v globočine. Da lahko plinovodi, čeprav so pod globoko podmorsko gladino, metaforično poletijo v zrak. Vse kar smo si nekoč predstavljali v nekih nenavadnih, stresnih scenarijih, je dandanes postalo nekaj kar je popolnoma samoumevnega in nekaj s čemer se moramo vsak dan soočati. Zato je tudi rdeča nit današnjega dogodka, kako lahko v tako dramatičnih in zanimivih časih, kot živimo, ne samo prestanemo nepričakovane šoke in udarce, ampak tudi to, kako lahko na račun teh šokov celo storimo nekaj dobrega. Kako smo lahko bolj učinkoviti, bolj uspešni, ne kljub pretresom, ampak morda prav zaradi pretresov,« pojasnjuje dr. Jure Stojan z ISR.

V pripravi novi ukrpi za izvozna podjetja

Da je slovensko gospodarstvo odprto in izvozno usmerjeno poudarja tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, ki izpostavlja, da smo leta 2021 zabeležili 14-odstotno rast trgovinske menjave in je znašala 43,6 milijarde evrov, izvoz pa je predstavljal kar 83 odstotkov BPD. »Zato lahko samozavestno trdimo, da ste izvozna podjetja gonilo gospodarskega razvoja. Da ste gonilo blaginje Slovenije in tudi napredka Slovenije. Približno dve tretjini trgovske menjava ustvarimo ustvarimo z dražvami EU. Največ izvoza ustvarjajo naša največja podjetja, čeprav vsi vemo da so številčno v manjšini - samo en odstotek je teh podjetij v celem gospdoarstvu,« navaja Han.

Trenutno na ministrstvu za gospodarstvo pripravljajo programe in razpise za večletno finančno obdobje od leta 2021 do 2027, ki bodo po besedah Hana, usmerjeni v krepitev in odpornost, predvsem pa konkurenčnost podjetij. Z vidika internacionalizacije na ministrsvu obljubljajo, da si bodo prizadevali za razpršitev izvoza na trge tretjih držav izven EU, povečanej izvozne usmerjenosti podjetij, izkoristek tržne niše z visoko tehnološkimi proizvodi in storitvami ter krepitev vhodne neposredne investicije in slovenskih naložb v tujini.

Na fotografiji od leve proti desni: mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, Julijan Fortunat, strateški svetovalec skupine Wieterdorfer, in Marjan Drmota, direktor Kolektor Mobility. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Vlada naj bi ukrepe sprejela v mesecu dni

Glede energetskih izzivov minister pravi, da ima njegovo ministrstvo izjemno pomembno vlogo, pri čemer spomni, da je vlada že sprejela številne ukrepe. Izpostavlja regulacijo cene pogonskih goriv izven avtocest in kurilno olje, znižanje DDV na energente iz 22 na 9,5 odsototka, regulacijo cen električne energije in zemeljskega plina za gospodinjstva ter male poslovne odjemalce do 31. 8. 2023 in »mogoče nekateri sploh ne bodo opazili, da je energetska kriza«.

Kar se tiče pomoči gospodarstvu je minister Han povedal, da so popravili paket pomoči za gospodarstvo in je že bil sprejet na vladi: »V večji meri bomo pomagali gospodarstvu in zato namenili 86 milijonov evrov. Vem, da verjetno ne bo dovolj, ampak za letošnje leto bomo preživel, naslednje leto pa je potrebno sprejeti korenite ukrepe tako država kot tudi Evropa,« je jasen. Ob tem minister še dodaja, da bodo ukrepe sprejeli že v mesecu dni, na kar lahko podjetniki računajo: »Oblikovali bomo ukjrepe za regulacijo cen, zato da bo predvidljivo okolje, ukrepe za zaščito delovnih mest, zato da bomo lahko mogoče, če bo treba, poslali ljudi na čakanje na delo, ukrepe za ohranitev likvidnosti podjetij in istočasno tudi ukrepe za spodbujanje naložb v večjo energetsko samozadostnost, učinkovitost in varnost.«

Zahvala podpornikom kampanje. Grafika: Delo