Vsaka kriza za podjetja predstavlja tudi priložnost

Medijska hiša Delo danes začenja novo poslovno kampanjo Izvozniki 2022 z naslovom Lekcije zmagovalcev. Kampanjo bomo zaključili s poslovno konferenco, ki bo 28. septembra v Ljubljani.

Programski partner konference je Inštitut za strateške rešitve (ISR), soorganizator konference pa Gospodarska zbornica Slovenije. Aktualne tematike bomo predstavljali vsak petek v časopisu Delo in na spletu. Pandemija je nepovratno spremenila tudi poslovanje podjetij, njihove poslovne modele, odnose z dobavitelji in kupci ter strateško načrtovanje pridobivanja surovin. Obenem so se skrajšale dobavne verige, podjetja so uvedla notranjo optimizacijo in iskala ravnovesje med fiksnimi in variabilnimi stroški, ki omogočajo izjemno hitro odzivanje. Zaradi vojne v Ukrajini so izzivi še cene surovin in dostop do njih ter nadaljnje prerazporejanje dobaviteljskih verig.

Izzivi prodaje na domačem in tujem trgu

Temeljita analiza dobavnih verig

Svetovno gospodarsko okolje se sooča z veliko negotovostjo, vendar na drugi strani vsaka kriza za podjetja predstavlja tudi priložnost, saj se lahko v negotovih časih posvetijo reorganizaciji in optimizaciji svojega poslovanja. To so nedavno, kot je poročala STA, poudarili v družbi Dun&Bradstreet, ki je ponudnik poslovnih podatkov in analitike. »Gospodarski subjekti morajo ukrepati na način, da temeljito analizirajo svojo dobavno verigo in si zastavijo vprašanje, kako izpostavljeni so njihovi dobavitelji trgovanju s sektorji, kjer sta Rusija in Ukrajina pomembna akterja. Ključno je tudi, da podjetja pozorno spremljajo plačilno disciplino svojih poslovnih partnerjev.«

Poročilo Dun&Bradstreeta o rusko-ukrajinski krizi napoveduje, da bi lahko ta pripeljala do potencialnega povečanja števila stečajev podjetij po vsem svetu, zato je pri sklepanju posla smiselna dodatna previdnost. In v času negotovosti je za podjetja zelo pomembno, da izkažejo svojo kredibilnost tudi s certifikatom bonitetne odličnosti. Z njim podjetje obstoječim in potencialnim poslovnim partnerjem dokazuje, da dobro obvladuje strateško tveganje in da razume nevarnosti, ki jih pred podjetje postavljajo negotove razmere v poslovnem okolju,« so še navedli v družbi.

Nabavniki postajajo inovatorji

Z omenjeno oceno se strinjajo tudi nabavniki, ki jim pandemija ni prinesla le negotovosti, ampak jim je tudi zelo spremenila prioritete. Nabavniki so včasih predvsem zagotavljali prihranke podjetjem, danes pa se srečujejo z obvladovanjem dvigov cen in pomanjkanjem surovin, so poudarjali tudi na letnem srečanju Združenja nabavnikov Slovenije (ZNS). V gospodarstvu se spreminjajo poslovni modeli, dobavne verige, načini poslovanja in vzorci potrošniškega vedenja, je takrat še dodal Srečko Bukovec, predsednik strokovnega sveta ZNS.

Alenka Triplat, izvršna direktorica in partnerka v mednarodnem svetovalnem podjetju Boston Consulting Group (BCG), pa je poudarila, da nabavniki upravljajo tudi do 60 odstotkov stroškov podjetja, hkrati pa v povprečju izvršni direktorji problemom nabave posvečajo le enega do dva odstotka svojega časa. »Upoštevati moramo vse vrednosti, ki jih nabava lahko prinese. Želimo si, da je v podjetjih pri poslovnih procesih ves čas prisoten nabavni vidik. Ekipe operativne nabave se manjšajo, ker lahko ta del nadomesti digitalizacija in avtomatizacija. Vzporedno pa se ekipe v strateški nabavi širijo. In te se ukvarjajo z inovacijami in trajnostnimi modeli.«

Vrednost nabave je ponazorila z odmevnim Applovim primerom. »Tudi zdajšnji prvi mož podjetja Tim Cook je bil včasih nabavnik. V tej vlogi je pri razvoju novih izdelkov tesno sodeloval s Stevom Jobsom, s katerim sta raziskovala trg, iskala prave partnerje, raziskovala želje kupcev. Šele s temi informacijami, ki jih je prinesla tudi nabavna stroka, sta stopila do inženirjev, ki so se lotili razvoja novega produkta.«

Eksogeni šok pandemije

Pandemija je dober primer tega, čemur ekonomisti pravijo »eksogeni šok«, to je pravi šok, ki prihaja »od zunaj«. »Zato je tudi vplivala na prav vse člene proizvodnih verig; ta učinek lahko še najlepše povzamemo z besedo negotovost,« pa je med drugim pojasnil Jure Stojan, partner in direktor raziskav in razvoja na Inštitutu za strateške rešitve (ISR). In dodal, da je bilo nekaj najbolj očitnih sprememb na področju kadrovskega menedžmenta: »Kolikšen delež zaposlenih bo jutri sploh lahko prišel v službo? Bo delovno mesto dovolj varno, da se okužba ne bo širila naprej in da potem ne bo treba ustaviti celotnega podjetja? Koliko sodelavcev bo imelo težji potek bolezni in bo zato treba iskati nove kadre?«

Po Stojanovih besedah niso bili negotovi samo delovni procesi v posameznem podjetju, ampak pri vseh dobaviteljih in členih logističnih verig. Tudi če bi bile zdravstvene razmere v nekem podjetju ustrezne, bi lahko prišlo do zaustavitev zaradi slabih razmer drugod ali pa zaradi epidemioloških ukrepov, torej zapiranja gospodarskega življenja. »Ni pogosto, da je naenkrat toliko vidikov dobavnih verig zunaj nadzora podjetij. Prve prilagoditve so šle predvsem v dve smeri: na eni strani za omogočanje, kjer je to seveda bilo možno zaradi narave dela, večjega obsega dela od doma; na drugi strani pa pri načrtovanju nabavnih verig cena ni bila več edino pomembno merilo, pač se ji je pridružila tudi varnost dobave v težavnih okoliščinah.«

Bolj strateško načrtovanje

Celotna EU, gospodarstvo, podjetja so ne samo zaradi pandemije, ampak tudi zaradi vojne v Ukrajini morali začeti bolj strateško načrtovati pridobivanje surovin. In kot pravi Jure Stojan, je strateško načrtovanje pridobivanja surovin, pravzaprav nekaj dragega. »Ne gre zato, da bi stremeli k čim nižjim cenam, temveč k čim večji varnosti v različnih scenarijih. In uresniči se samo eden od scenarijev, tako da so vsi drugi, na katere si se pripravil, samo dodatni strošek. Torej: namesto da bi rezal stroške, v verige vnašaš podvojitve, potrojitve, rezerve, skladiščne zmogljivosti ... vse to je drago.«

Prav tako stane, da podjetje v svojih kalkulacijah upošteva geopolitične dejavnike, politiko, lobiranje ... Ekonomska zgodovina jasno kaže, da so investitorji pripravljeni to financirati samo omejeni čas, kar vodi v ciklično vedenje gospodarskih družb. »Pravkar se je končalo obdobje izrazitega poudarka na kratkem roku in, če želite, nestrateškosti – v večini držav EU so, denimo na primeru oskrbe z energenti, opustili dolgoročne pogodbe v korist kratkoročnih nakupov na borzah, ker je pač to bilo nekaj let bolj ugodno. Opustila so se tudi mnoga plinska skladišča, ker so bila dotrajana, investicije v njihovo obnovo pa se ob nizkih cenah energentov niso izplačale. Zdaj so se razmere na borzah spremenile in so kratkoročne cene postale izrazito neugodne, kar vodi sedanje preusmerjanje k bolj strateškemu načrtovanju in sklepanju dolgoročnih nabavnih pogodb. Na srednji rok bi to lahko prineslo tudi vnovični zagon k osnovanju industrijskih, vertikalno integriranih konglomeratov – torej združevanju podjetij iz različnih delov nabavnih verig oziroma različnih industrij.«

Izzivi spreminjajočega se okolja

In kaj vse so izzivi spreminjajočega se poslovnega okolja? Živimo v geopolitično zelo zahtevnem obdobju, pravi Jure Stojan in dodaja, da se tudi od podjetij danes pričakuje, da so diplomatska. »To pomeni, ne samo izvrstna po kakovosti storitev in proizvodov, temveč tudi dober delodajalec, zanesljiv partner in tako naprej. Podjetja morajo tudi zagotoviti, da ne kršijo sankcij, ki so jih sprejele EU ali ZDA proti denimo Rusiji ali Iranu in z ljudmi, blizu režimov teh držav, morajo se umikati s posameznih tujih trgov, če to od njih zahtevajo deležniki, od potrošnikov do politikov. Vedno bolj se od podjetij tudi pričakuje, da so odgovorna do okolja oziroma da prispevajo svoj delež k zmanjševanju učinka podnebnih sprememb – tudi zato, ker Zahod spreminja bančne regulacije in podnebno sporna podjetja kmalu ne bodo več mogla priti do virov financiranja.«

Dober primer zmagovalca koronskega časa je Peloton, ki pa žal danes velja za ne preveč dobro podjetje, še pojasnjuje Stojan in doda, da so tudi delnice Zoom Video Communications zgrmele v globine v primerjavi s pandemskimi valuacijami.

Sicer pa bo za slovenska podjetja ključen izziv cenovna stabilnost – vhodne cene in cene energentov rastejo, povpraševanje na tujih trgih pa je vedno bolj cenovno občutljivo, zaključuje Jure Stojan.