»Prodali smo več, vendar so bili – in so še – dvigi cen surovin, storitev in energentov izjemni, tako da so učinke večje prodaje v smislu dobičkonosnosti precej izničili,« je o poslovanju v letu 2021 povedal Branko Kamenšek, direktor podjetja Lek Veterina.

Družba iz Beltincev, ki proizvaja in prodaja mineralno-vitaminske dodatke in izdelke za izboljšanje zdravja domačih živali, se s 4,9 milijona evrov prodaje na tujem trgu v lanskem letu sicer uvršča med manjše izvoznike, a njihova izkušnja precej dobro opisuje razmere, v katerih se je znašel izvozno usmerjeni sektor.

Razlike sicer obstajajo in so pomembne – v avtomobilski industriji so mnogi slovenski dobavitelji delili usodo glavnih kupcev, ki zaradi zdaj že razvpitega pomanjkanja elektronskih komponent (mikročipov) niso mogli izdelati toliko avtomobilov, kot bi želeli. Mnoga druga podjetja v kovinski in elektroindustriji pa so izkoristila priložnost skrajšanja dobaviteljskih verig na Evropo in podražitev izdelkov iz svojega asortimenta, tako da poročajo o 30-, 50- ali celo 75-odstotnem povečanju prodaje.

Dobro izkoriščena konjunktura

Podobno »mešane« so razmere v drugih dejavnostih, a pod črto lahko ugotovimo, da so slovenski izvozniki dobro izkoristili konjunkturo okrevanja po udarcih epidemije covida-19. Po dolgih letih je na naši lestvici prišlo do spremembe na prvem mestu – izdelovalec gospodinjskih aparatov Gorenje je na tuje trge prodal za 1,97 milijarde izdelkov in s tem prehitel obe farmacevtski družbi, Krko in Lek.

V Gorenju menijo, da je bilo lansko rekordno leto povezano tudi s specifičnimi razmerami. »Leto 2020 je bilo prvo covidno leto s katastrofalnim padcem naročil, 2021. pa so naročila v segmentu bele tehnike izjemno zrasla. Nobeno od teh let ni bilo običajno. Že letos se povpraševanje umirja, hkrati pa se spopadamo z izjemnimi podražitvami energentov, materialov in komponent, logistike, še vedno motenimi preskrbnimi verigami, geopolitični pretresi …« so povedali.

O vroče-hladnem poslovnem okolju poročajo tudi iz drugih podjetij. »Nekje od drugega kvartala leta 2021 je karavaning industrija pri nas naročala več, da bi zadovoljila svoj rastoči trg. Žal pa je proti koncu leta nastopilo pomanjkanje polprevodnikov in šasij kot osnove za proizvodnjo avtodomov in kampirnih kombijev. S tem se je zmanjšala naša proizvodnja kompozitnih kosov za karavaning. K sreči je vzporedno okreval trg medicinskih kadi, kjer smo lahko začeli pospešeno proizvodnjo. Prej, v obdobju covida, je bila montaža medicinskih kadi v bolnišnice, zdravstvene domove in domove za ostarele pogosto onemogočena, zdaj pa se je ta segment spet prebudil,« je pojasnil Klemen Rožič, vodja komercialnega sektorja v podjetju Veplas.

Več gradnje, več prodaje

Podoben ciklični vpliv koronske krize so zabeležili tudi v družbi Plama-pur, ki proizvaja izdelke iz poliuretanske pene. »Del prodaje naših izdelkov, ki je vezana na proizvodnjo ležišč in pohištva, je čutil pozitiven vpliv zaradi omejevanja potovanj v času covida, saj so bili ljudje več doma in so obnavljali svoje domove,« je povedal direktor Uroš Barba.

Konjunkturo v gradbeništvu so začutili – in izkoristili – tudi v nekaterih drugih podjetjih. »Tuje povpraševanje se je krepilo, sploh v gradbeni dejavnosti, tako da smo realizirali številne projekte in dosegli precejšnjo rast prodaje na tujih trgih, je povedal Robert Medle iz novomeške družbe Roletarstvo Medle.

Podobno izkušnjo imajo tudi v podjetju Fragmat TIM, ki proizvaja izolacijske materiale. »Na tujih trgih smo močno povečali prodajo in število kupcev. Povpraševanje je bilo večje od naših proizvodnih zmogljivosti,« je povedal komercialni direktor Gregor Krajnik.

Največ so pridobili izvozniki, ki so lahko izkoristili skrajšanje dobavnih verig. FOTO: Jože Suhadolnik/DELO

Dobro leto za steklo in smuči

Lani je dobro šlo tudi dejavnostim, kjer je povpraševanje na vrhuncu epidemije nekoliko zastalo. »Povpraševanje po premijski stekleni embalaži se je povečalo hitreje od pričakovanega. V letu 2021 smo dosegli rekordnih 77 milijonov evrov prihodka od prodaje, kar 37 odstotkov več kot leto prej, dobiček pa je bil kar za 62 odstotkov višji kot leta 2020,« so se pohvalili v Steklarni Hrastnik.

Izkušnjo Elana pa je predstavila kadrovska direktorica Katarina Lavrin Marenče: »Ravno izvozni trgi so bili ključni generator pozitivnega razvoja in rasti prodaje. V letu 2021 je še posebno izstopala Severna Amerika, kjer smo dosegli več kot 30-odstotno rast. Relativno ugodna zimska sezona, zmerni ukrepi (smučišč niso zapirali) ter pospešen razvoj novih izdelkov in vlaganja v blagovno znamko Elan so bili glavni dejavniki, ki so pripomogli k občutnemu povečanju prodaje. Kakor po eni strani globalno poslovanje dviguje kompleksnost posla, je geografska razpršenost lahko tudi pomembna prednost.«

Krajša veriga, več zaslužka

Obseg poslovanja so lahko najbolj povečali tisti izvozniki, ki so izkoristili skrajševanje dobavnih verig. »V letu 2021 smo delali povsem normalno, tako kot v letu 2019. Zaradi dragega dolarja in močno podraženega transporta iz Kitajske in Indije smo pridobili kar nekaj novih kupcev tudi zunaj Evrope – v Južni Ameriki, Afriki, Egiptu, Združenih arabskih emiratih,« je povedala Zdenka Mali, finančna direktorica podjetja Niko iz Železnikov. Jedro njihovega proizvodnega programa so kovinski izdelki, od pisarniškega materiala do manjših orodij.

Za BSH Hišni aparati, ki izdeluje male gospodinjske aparate, so logistične težave z dobavami iz Kitajske pomenile prednost. »V letu 2021 je tovarna v Nazarjah proizvedla rekordnih 9,5 milijona aparatov, kar je 25 odstotkov več kot v letu pred tem. Poleg večjega obsega proizvedenih količin se je občutno zvišala tudi vrednost proizvedenih enot, kar kaže, da v Nazarjah uspešno sledimo strategiji proizvajanja aparatov z višjo dodano vrednostjo,« so povedali.