Država bi lahko stimulirala razvoj zavarovalnih instrumentov

Medijska hiša Delo danes začenja novo večmesečno poslovno kampanjo Gospodarstva držav Srednje in Vzhodne Evrope: Prostranstva neizkoriščenih priložnosti, ki se bo končala 7. oktobra s poslovno konferenco Izvozniki 2020. To pripravljamo skupaj s programskim partnerjem Inštitutom za strateške rešitve (ISR).

Glavne teme bodo regija kot laboratorij za globalne trge, kako razumeti potrošnika v regiji (v Srednji in Vzhodni Evropi) in kako z regionalnega prodreti na globalni trg. V spreminjajočih se gospodarskih razmerah je za Slovenijo pomembno, da išče nove izvozne priložnosti ter tako krepi svojo gospodarsko odpornost in gospodarsko moč. Priložnost se ponuja v neposredni soseščini, v regiji Srednje in Vzhodne Evrope, kjer je za podjetja še zelo veliko neizkoriščenih možnosti. Slovensko gospodarstvo že zdaj veliko posluje z omenjenim območjem, vendar možnosti za krepitev sodelovanja še zdaleč niso izčrpane. Regija se postopno odpira in je naklonjena tujim investicijam, saj prevladuje zavedanje, da s temi pridejo tudi učinki prelivanja – nov finančni tokovi, nov razvoj, nova znanja, nove tehnologije, kar pripomore k razvoju jedrne infrastrukture in širšega okolja.
 

Kaj bo z globalizacijo

Program konference je, kot pravi Jure Stojan, partner ter direktor raziskav in razvoja na Inštitutu za strateške rešitve, pripravljen z upoštevanjem vprašanja, kaj bo zdaj z globalizacijo. Prvi pogled je, da se globalizacija končuje in da bo sledila vrnitev proizvodnje v velike države, mednarodne verige vrednosti se bodo skrčile, ne bodo več tako razvejene in dolge. Drugi možni pogled pa je, da to ni konec mednarodnih verig, ampak da se bo povečala odpornost na šoke z gradnjo vzporednih omrežij dobaviteljev. Podjetja bodo imela več dobaviteljev, ne le enega najbolj optimalnega, kar bo prineslo dodatno varnost, če bi šlo kaj narobe.

»Ugotovili smo, da imata oba scenarija, čeprav sta zelo različna, za slovenske izvoznike kratkoročno zelo podobne posledice, in to je predvsem, da je koristno preveriti, kako je mogoče bolje izkoristiti širšo regijo. Gotovo je ta regija lahko laboratorij (laboratorij zato, da lahko čim bolje razumemo svoje stranke), ki pa ima zelo različno vlogo, odvisno od tega, v katerem od možnih scenarijev se bomo na koncu znašli. Če bo v svetu po covidu-19 več verig vrednosti, potem bo ta zelo podoben staremu pogledu. Če pa se bomo znašli v drugem scenariju s krajšanjem dobavnih verig, potem bo ta trg za nas še pomembnejši.«

Tudi ministri EU, pristojni za trgovino, so se na torkovem zasedanju strinjali, da je nujno nadaljnje prizadevanje, da se globalne vrednostne verige oblikuje pravično in trajnostno. Kot je na zasedanju pojasnil državni sekretar Simon Zajc, so globalne verige usmerjene predvsem na merila učinkovitosti in stroškovnega pritiska, vendar bi se morali ukvarjati tudi z njihovo odpornostjo, krajšanjem in diverzifikacijo.

Pomembno je odpravljanje administrativnih ovir

Pandemija koronavirusa pa je močno zaznamovala ves svet. Širjenje epidemije in nujni ukrepi za njeno omejitev so od marca močno vplivali tudi na slovensko gospodarsko aktivnost, ki se je znižala predvsem v posameznih izpostavljenih dejavnostih, kot so trgovina, promet, turizem in gostinstvo. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v drugem četrtletju zato pričakuje poglobitev upada aktivnosti. Hkrati dodaja, da se je maja razpoloženje v gospodarstvu po velikem padcu aprila nekoliko izboljšalo, a zaupanje v vseh dejavnostih in med potrošniki ostaja na zgodovinsko nizkih ravneh.



Zdaj se je na mednarodnem parketu že pokazalo, da so učinkoviti protikrizni ukrepi tisti, ki so gradili na odpravljanju administrativnih ovir, to pomeni, da je za pomoč mogoče hitro zaprositi in jo hitro tudi dobiti, pravi Jure Stojan. Se pa negotovost še zdaleč ni razblinila, hkrati pa obstaja popolnoma razumljiva potreba družbe in gospodarstva nasploh, da bi se življenje vrnilo v normalne okvire. »V prvem valu, kot kaže, čeprav je bil zelo težak za slovensko gospodarstvo, se ni uresničil črni scenarij. Premaknil pa se je poudarek, ki ga države izbirajo pri snovanju protikriznih ukrepov, in sicer v smeri bolj strukturiranih ukrepov, da je od samega začetka znana časovnica izvedbe in da je po tem, ko se postopek začne, čim manj prepuščeno improvizaciji.«

Izzivi, ki nas še čakajo

Že na začetku krize, ko smo poskušali najti zgodovinske vzporednice ali predhodnike sedanje krize, se je pokazalo, da ne gre samo za eno krizo, ampak da nas je hkrati doletelo več povezanih kriz, pojasnjuje Jure Stojan. Še pred začetkom pandemije so gospodarski trendi kazali upočasnjevanje in koronavirus je morda samo pospešil marsikatero krizo, ki bi sicer prišla sama od sebe. »Treba se je zavedati, da so izzivi, pred katerimi smo, brez paralele v precej dolgem časovnem obdobju. S tega vidika ne bodo izziv za podjetja samo povpraševanje ali kadri, ampak se bodo pred izzivi znašle vse poslovne funkcije v podjetju,« pravi Stojan.

Po njegovih besedah se moramo zavedati, da gospodarstvo zdaj počasi prehaja iz obdobja prvega pokriznega zagona, ko je šlo večinoma za izpolnjevanje starih naročil, v obdobje, ko se bo v resnici pokazalo, koliko je mogoče gospodarstvo zagnati spet na predkrizno raven. »Šele zdaj se bo pokazalo, koliko dolgoročne škode je bilo storjene v svetovnem povpraševanju. Zavedati se je treba, da je slovensko gospodarstvo vpeto v mednarodne verige, in tudi če se nam mogoče zdi, da s kakšno državo, v kateri zdaj pustoši covid-19, nimamo veliko trgovinske menjave in da nas tamkajšnje razmere posledično ne morejo skrbeti, se izkaže, da se zelo hitro najdejo naši bližnji poslovni partnerji, ki pa imajo s temi državami veliko stikov.«

Zapleteno poslovno okolje

Čeprav so zdravstvene razmere v Sloveniji ugodnejše kot kje drugje, to ne pomeni, da nas ne morejo skrbeti zdravstvene slike tudi oddaljenih delov sveta. Ker je koronavirus z nami šele kratek čas, se bo veliko stvari v zvezi s tem po Stojanovih besedah pokazalo šele srednjeročno. »Vedenje o posledicah in učinkih pandemije je še zelo daleč. Ker obstaja ta negotovost, to ne pomeni, da se bo življenje spet ustavilo tako, kot se je zdaj. V Evropi se gospodarstva vendarle počasi spet aktivirajo, obstajajo pa tudi drugi vidiki, kjer je mogoče zaznati napredek.« Tako so danes zaščitni ukrepi, protokoli in vedenje ljudi drugačni, kar pomeni, da smo se naučili marsikaj in se ne bomo vrnili v čas pred koronavirusom, saj zdaj v njem živimo. Tako so, pravi Jure Stojan, delovna mesta varnejše kot pred nekaj meseci že zaradi sprememb v organizaciji delovnih procesov. Čas pa bo pokazal, ali je bilo vse to, kar smo se v tem času naučili, dovolj.



Soočeni smo s tem, da se na nekaterih področjih kažejo signali, ki so med sabo včasih tudi protislovni. Tako se, na primer, krešejo mnenja, ali bo srednjeročno čas deflacije ali inflacije, pravi Stojan in dodaja, da obstajajo argumenti za oboje, zato je že zdaj očitno, da je poslovno okolje postalo zelo zapleteno. So pa po njegovem mnenju nekateri znaki iz gospodarstva bolj optimistični, kot smo pričakovali, čeprav nismo v krasnem svetu, se tudi nismo znašli v črnem scenariju, še pravi Stojan.

Podpora razvoju zavarovalnih instrumentov

Država bi po njegovem mnenju izvoznim podjetjem lahko pomagala tako, da bi podprla ali stimulirala razvoj zavarovalnih instrumentov in kakšnih novih bančnih produktov, ki bi pomagali izvoznikom nositi specifična tveganja, povezana s tveganjem po covidu-19. Obstajajo tveganja, ki so prevelika, da bi jih posameznik ali posamezno podjetje lahko vzelo v zakup.

Pri razmišljanju o protikriznih ukrepih je velika skušnjava, da se poskuša s paketom narediti včasih tudi preveč oziroma uporabiti to krizo za pospešitev nekih drugih dolgoročnih projektov. In zaradi tega v teh časih vedno poteka dilema, kje se naj ustavimo. Po Stojanovi oceni bi se s stališča pravičnosti morali protikrizni ukrepi osredotočati na področja, na katerih je bil koronavirus najhujša disrupcija. »Prvi ukrepi so vedno namenjeni preprečevanju panike in škode, ki bi jo je mogoče preprečiti. Zdaj smo na stopnji načrtovanja odziva in delovanja ne samo politike in gospodarstva, ampak tudi širše, kar pa je povezano z novimi tveganji. To so tveganja glede morebitnih izbruhov covida v lastnih obratih ali obratih poslovnih partnerjev ter tveganja, povezana z morebitnim zapiranjem meja, ali morebitna druga množična epidemiološka tveganja.«



Po Stojanovem mnenju so to tveganja, ki po eni strani niso odvisna od nas, po drugi pa so to tveganja, kjer se da pomagati izvoznikom z zavarovalnimi instrumenti. Trenutno na tem področju še ni dovolj ustreznih finančnih produktov. »Tu se mi zdi velika priložnost za razvoj novih finančnih produktov, ki bi lahko pomagali izvoznim podjetjem prevzeti del teh tveganj v njihovih nabavnih verigah, ki so jasno povezane s covidom.«

Tveganja je treba obvladovati

Panoge so krizo izkusile zelo različno, saj so marsikatere storitvene dejavnosti med krizo popolnoma zastale, druge dejavnosti pa so lahko skoraj brez kakršnihkoli hujših posledic potekale na daljavo. Ne glede na panogo, se je trdnost bilanc v tej krizi pokazala za prednost. »Duh časa se je obrnil bolj v smer krepkih bilanc. Izkazalo se je, da tveganja ne pomenijo, da je treba nehati tvegati, ampak da je treba tveganja obvladovati oziroma se jih lotevati premišljeno.«

Pokazalo se je, da je treba ne glede na to, ali je kriza ali ne, ohraniti komunikacijo z deležniki; marsikateremu podjetju je uspelo pred krizo okrepiti odnose s svojimi strankami. Grajenje dolgoročnih poslovnih odnosov bo še pomembnejše v novih časih, meni Jure Stojan. Velik izziv je, kako vzpostavljati nove poslovne odnose, ker bo odsotnost zaupanja zdaj še bolj na preizkušnji.