V več kot 90-letni zgodovini bo letošnje leto rekordno

Letos bo Kolektor Etra presegel cilj 260 milijonov evrov prihodkov, saj so že v prvih sedmih mesecih realizirali za 25 odstotkov več prodaje kot v istem obdobju lani. Knjigo naročil imajo polno že do konca leta 2026, zato zdaj zbirajo naročila za leti 2027 in 2028, nekatera naročila pa imajo tudi že do leta 2030, je v intervjuju povedal Peter Novak, direktor podjetja Kolektor Etra, v katerem izdelujejo najzahtevnejše transformatorje za kupce po vsem svetu.

Pred kratkim ste se vrnili iz Pariza, kjer se vsako sodo leto strokovnjaki z vsega sveta srečajo na enem največjih dogodkov v elektroenergetiki – CIGRE Session Paris. Kaj so prednosti sodelovanja na takem dogodku?

CIGRE je mednarodna organizacija, ki združuje energetike po vsem svetu. Letos je bilo na pariškem dogodku več kot 10.500 udeležencev. Dogodek je sestavljen iz strokovnega dela, na katerem strokovnjaki predstavljajo dosežke na področju elektroenergetike, ter razstavnega dela, na katerem se predstavljajo proizvajalci elektroenergetske opreme, inženiringa in investitorji v elektroenergetiko. Razstavljavcev je bilo letos več kot 300.

Tu se je s svojim razstavnim prostorom predstavilo tudi naše podjetje skupaj z našim zastopnikom za Francijo, podjetjem Sanergrid, ki v sodelovanju z nami omogoča inženiring in logistične storitve, montaže transformatorjev in druge opreme za razdelilne transformatorske postaje na terenu. K predstavitvi s svojim delom stojnice pa smo povabili še Eles in Elektroinštitut Milan Vidmar, s čimer je imel naš skupinski nastop precej večjo težo kot pred leti ob samostojnem nastopu.

Na tem dogodku je bilo veliko tudi naših dobaviteljev in kupcev. Zato smo v čast naši lanski 90. obletnici ustanovitve organizirali poseben dogodek na reki Seni, kjer smo poleg naše prehojene poti predstavili tudi načrte za naslednje petletno obdobje. To je povečanje kapacitet za najmanj 50 odstotkov v matični tovarni v Ljubljani ter investicije v povečanje in posodobitev proizvodnih zmogljivosti za transformatorske kotle v naši poljski tovarni. Predstavili smo tudi tovarno v Beogradu, ki smo jo kupili pred šestimi leti, junija pa smo odprli nov visokonapetostni laboratorij in hkrati položili temeljni kamen za novo proizvodno halo, ki bo narejena do konca prihodnjega leta.

Lani ste imeli skoraj 228 milijonov evrov prihodkov iz prodaje, kar je 27 odstotkov več kot leta 2022, in 28 milijonov evrov čistega dobička. Kakšno je letošnje poslovanje? Boste presegli napovedani cilj 260 milijonov evrov prihodkov?

Zdaj lahko že z veliko gotovostjo rečem, da bomo presegli cilj 260 milijonov evrov prihodkov. Tudi rezultat bo, če se nam kaj posebnega ne zgodi, precej boljši od lanskega, zato lahko rečem, da bo letošnje leto rekordno v naši zgodovini. To nakazujejo podatki, da smo v letošnjih prvih sedmih mesecih že realizirali za 25 odstotkov več prodaje kot lani v istem obdobju. In ta trend naj bi se nadaljeval tudi do konca leta, zato skoraj ni dvoma, da ne bi presegli postavljenih ciljev tako po prometu kot po rezultatu.

Vaša knjiga naročil naj bi bila polna že za leto 2026?

Res je, tako za leto 2025 kot za leto 2026 smo že kompletno polni. Zdaj zbiramo naročila za poznejše obdobje, za leti 2027 in 2028, nekatera naročila pa imamo tudi že za leto 2030. Zato tudi v prihodnje obdobje gledamo zelo optimistično.

Srečo imamo, da je v energetiki v tem času »zelenega prehoda« dobra konjunktura, in tudi naše ime se v svetu vse bolj uveljavlja. Na trgih, v katere smo investirali veliko časa in energije, da smo nanje lahko vstopili ‒ pri nas je vstop kompleksen, ker gre za zahtevne in dolgotrajne predkvalifikacije ‒ zdaj žanjemo rezultate tega.

In kateri trgi so za vas prednostni?

Naši najhitreje rastoči trgi so Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo – gre za velike trge z več kot 50 milijoni prebivalcev. Te države sodelujejo pri zelenem energetskem prehodu, kar pomeni, da opuščajo tradicionalne vire proizvodnje in gradijo nove. To pomeni, da potrebujejo tudi vse več novih transformatorjev.

Na koliko trgov izvažate in kam največ prodate?

Prisotni smo na približno 40 trgih, glavni trg pa je Evropa, saj imamo jedro posla z evropskimi državami. Intenzivno vstopamo na trg Severne Amerike. Na drugih trgih smo prisotni predvsem v sodelovanju z različnimi inženirskimi podjetji, ki postavljajo vetrne elektrarne ali druge elektrarne na ključ in ki nas glede na dobre izkušnje z nami želijo vključevati v svoje projekte.

Na podlagi katerih meril izbirate projekte, pri katerih boste sodelovali?

Naša filozofija je, da prodajati poceni ni naš cilj. Tekmovati samo s ceno zna vsakdo, dokler ne propade. Naš cilj je, da s svojo kakovostjo, predvsem pa z odlično storitvijo in hitrim odzivom dosežemo kupce, ki to cenijo in so to tudi pripravljeni plačati.

Zelo ponosni smo na to, da kupci, ki začnejo kupovati od nas, ne gredo več drugam in količine le še povečujejo ‒ in to je tudi podlaga za našo rast. Pred več kot 20 do 25 leti, ko smo bili še neznana država in še manj znano podjetje, smo namreč vložili veliko prizadevanj v to, da smo te kupce osvojili. Usmerjamo pa se tudi v tehnično zahtevnejše produkte, kar prinaša tudi višjo dodano vrednost in višjo ceno.

S čim premagujete velike tekmece?

Od nekaterih naših konkurentov, ki so kot podjetja precej večja, močnejša in bolj razvejena z večjimi lokacijami, se razlikujemo po tem, da proizvajamo tudi bolj specifične izdelke ter da se hitreje odzovemo. Sprejmemo tudi naročila, ki so nekoliko posebna, ter pri tem upoštevamo vse želje in preference kupcev.

Pri večjih podjetjih pa je, kot nam povedo nekatere stranke, poslovanje bolj togo, saj delujejo bolj standardizirano – to je seveda ekonomsko lahko tudi prednost, vendar tudi ovira pri kupcih.

Zeleni prehod povečuje tudi povpraševanje po transformatorjih. Koliko jih boste izdelali letos in s kakšno nazivno močjo?

Predvidoma bomo letos izdelali približno 260 energetskih transformatorjev. Pri tem naj poudarim, da kapaciteto naše proizvodnje vse bolj gledamo z dveh vidikov: prvi vidik je število kosov, drugi pa skupna proizvedena moč. Povprečno število izdelanih transformatorjev je od 250 do 260 na leto, pri čemer je pomembna tudi njihova skupna proizvedena moč, ki je približno 15.000 megavoltamperov (MVA).

Zakaj sta obe številki pomembni? Zato ker, če delamo večje transformatorje, izdelamo manj kosov, vendar je proizvedena moč kljub temu lahko večja. In obratno: so tudi leta, ko lahko naredimo več manjših transformatorjev, tudi 270 ali 280.

Za zdaj je omejitev v našem visokonapetostnem laboratoriju, v katerem lahko na leto opravimo le določeno število procedur testiranja in preizkušanja transformatorjev. Prav zato je bila prva investicija v naši hčerinski tovarni v Beogradu nov laboratorij z najsodobnejšo opremo, ki smo ga odprli junija in s katerim bomo vsaj za tamkajšnji del proizvodnje razbremenili ljubljanski laboratorij. Tako bomo pridobili prostor za povečanje proizvodnje v Ljubljani, še preden bo tudi tu zgrajen novi načrtovani laboratorij.

Smo pa junija v bližini Beograda položili tudi temeljni kamen za novo investicijo v proizvodnjo transformatorjev, s čimer bomo proizvodnjo lahko več kot podvojili. V novih prostorih naj bi predvidoma delali že leta 2026.

Kakšna pa je vizija razvoja podjetja, saj ste že pred časom napovedali širitev tudi na črnuški lokaciji v smislu povečanja proizvodnih kapacitet in s tem tudi novih zaposlitev. Kako daleč ste s temi postopki?

V zadnjih nekih letih smo kupili razpoložljiva zemljišča, ki so mejila na našo parcelo v Črnučah, in sicer na severni strani do železniške proge v Črnučah in na vzhodni strani do Črnušnice. In tudi ta zemljišča pripravljamo za nove investicije, ki so večinoma že sprojektirane in vložene vloge za gradbena dovoljenja. Predvidevamo, da bi že letos jeseni lahko pridobili prva parcialna gradbena dovoljenja in začeli določene investicije. To seveda pomeni kompleksno investiranje, z najmanj štirimi glavnimi objekti.

Pridobivanja gradbenih dovoljenj smo se lotili sukcesivno, tako da bi lahko čim prej začeli določene investicije. Te namreč želimo izvajati tako, da tekoča proizvodnja ne bi bila motena oziroma da bi bila motena čim manj, da v tem času ne bi bilo treba zmanjševati naših kapacitet.

Kam ste do zdaj dobavili največji transformator in s kolikšno nazivno močjo?

Do zdaj smo dobavili že kar veliko teh večjih transformatorjev. Prvega v seriji velikih transformatorjev smo leta 2012 dobavili na Slovaško, transformator z največjo nazivno močjo do zdaj ‒ z močjo 500 megavoltamperov ‒ smo dobavili podjetju E-on na Švedsko za vetrno polje, in sicer v manjši kraj Storfinnforsen.

Najtežji transformator smo dobavili v Nemčijo, v predmestje Münchna. Njegova transportna teža je bila malo manj kot 300 ton (transformator brez olja in opreme), skupna teža pa več kot 450 ton.

Ponosni smo tudi na projekt sedmih transformatorjev z močjo 400 megavoltamperov, ki smo jih dobavili na Finsko za njihovo državno prenosno omrežje.

Nekoliko manjši, vendar zelo zahtevni so bili tudi transformatorji za Tajvan, saj so narejeni po tako imenovanih offshore zahtevah – stali bodo na morju, in to na Tajvanu, ki je tudi potresno območje in območje, izpostavljeno tajfunom. Transformatorji morajo zdržati tudi vetrove z močjo več kot 200 kilometrov na uro, kar se pri nas ne dogaja.

Z našimi transformatorji lahko izpolnimo zahteve kjerkoli na svetu z upoštevanjem vseh posebnosti, kot so potresna varnost in vetrovne obremenitve. To se dokazuje na podlagi izračunov in simulacij, pri čemer uporabljamo tudi umetno inteligenco.

Za vse to je nujen tudi dober kader. Lani ste jih imeli že okoli 550. Po katerih profilih je povpraševanje največje?

Števila zaposlenih za zdaj ne povečujemo na več, kot je nujno. Naslednji korak večjega zaposlovanja bo tik pred tem, ko se bo končevala črnuška investicija.

Na našem radarju so različni strokovnjaki, od inženirjev, elektrotehnikov do strojnikov, primerne kadre že zdaj zaposlujemo. Njihov cikel učenja namreč poteka več let, da lahko postanejo samostojni konstruktor ali razvojnik v našem podjetju.

Dejstvo je, da smo v Sloveniji edini proizvajalci transformatorjev, zato kadra ni mogoče dobiti iz drugih podjetij, ampak ga moramo vzgajati sami. Vse več zato sodelujemo s fakultetami in zainteresirani kader tudi sami dodatno izobrazimo.

Elektroinženirji so profil, ki je v Sloveniji veliko bolj iskan, kot ga je na razpolago – in to tudi zato, ker na fakultetah ni več posebne smeri izobraževanja za področje transformatorjev. Na mariborski fakulteti za elektrotehniko je za sodelovanje z nami nekoliko več razumevanja. Zdaj želimo enako vzpostaviti tudi na ljubljanski fakulteti. Dejstvo pa je, da nismo edini, ki iščemo elektroinženirje, zato je tudi povpraševanja po tem kadru precej več, kot ga pride na trg novega.

In kako skrbite za njihovo motivacijo?

Ker imamo relativno majhno fluktuacijo, lahko rečem, da so zaposleni pri nas dokaj zadovoljni. Seveda pa kadra ni preprosto dobiti tudi zato, ker je še vedno prisotnega tudi malo strahu pred delom v industriji in proizvodnji. Ko pa pridejo zainteresirani k nam na ogled vidijo, da je delo zelo zanimivo, da ni ponavljajoče se in da se nenehno pojavljajo novi izzivi. Naš nabor znanja in kadra je dober, saj imamo devet doktorjev znanosti in več kot sto inženirjev elektrotehnike in strojništva.