V klasičnem industrijskem sektorju bi potrebovali več IT-strokovnjakov

Samo sedem odstotkov slovenskega izvoza predstavlja visokotehnološki izvoz, v Izraelu na primer 30 odstotkov, na Irskem 26 odstotkov, je uvodoma poudaril Aleš Pustovrh in goste vprašal, kaj bi morali v Sloveniji narediti, da bi se to spremenilo.

Vasko Berden je ocenil, da podatek za Slovenijo ni realen, saj statistike ne zajamejo izvoza, ki ga podjetja ustvarijo s prodajo prek tujih podjetij. Kot je poudaril, imamo znanja na tem področju pri nas ogromno, izvozni podatki pa tega ne odražajo med drugim zato, ker ni dovolj kakovostnih povezav z industrijskim sektorjem, tam bi potrebovali več IT-strokovnjakov. V tujini je vključenost v proizvodna podjetja veliko večja in tako znajo IT-znanje vkorporirati ter ponuditi dodatne storitve. »Imamo veliko inženirsko moč, manjka nam korak k prodajnemu egu in ko bomo storili to, naš visokotehnološki izvoz lahko skoči iz sedem na 15 odstotkov,« je prepričan Berden.

Veleposlanik Irske Adrian Farrell je pojasnil, da so talent in veščine ljudi tisti, ki so spodbudili in omogočili razvoj tehnološkega sektorja. Ob vstopu države v EU je bila Irska izvozno močno vezana na Veliko Britanijo. »V zadnjih letih smo izredno veliko pozornosti namenili kadrom ter njihovem razvoju, podvojili smo delež visoko izobraženih ljudi in to je pomembno prispevalo k irskemu uspehu,« je dejal. Poudaril je še, da se je Irska tudi močno spremenila, se odprla. Ne samo delovni sili, ampak tudi idejam in tudi na splošno. To prinaša veliko prednosti. Evropa pa na splošno potrebuje nadgradnjo znanj in veščin, je poudaril.

Izzivi in priložnosti slovenskega poslovnega okolja

Marko Thaler je izpostavil prednost tehnoloških podjetij, ki so del velikih korporacij, pri prodoru na tuje trge. »Biti del večje korporacije je prednost, ker imaš večji dostop do globokega znanja s področja industrije. Vse to domensko znanje in bolečine industrije je dosti lažje povezati s tehnološkim in domenskim znanjem tehnološkega zagonskega podjetja. To omogoča razvoj prebojnih produktov, poleg tega imaš kot tehnološko podjetje na voljo inkubator, ki omogoča hitrejši razvoj,« je naštel. Pri prodoru na tuje trge je prednost že uveljavljena blagovna znamka, saj zagonskemu podjetju omogoči takojšnjo prepoznavnost. Izziv tehnoloških podjetij pa je vprašanje, kako privabiti visoko kvalificirane kadre. Slovenija na tem področju ni konkurenčna z zahodnim svetom zaradi visokih davčnih obremenitev.

V Sloveniji nastaja manj zagonskih podjetij kot v nekaterih drugih državah v regiji, pa je poudaril Jure Mikuž in opozoril, da imajo ta podjetja večino svojega premoženja shranjenega v oblakih in se zato lahko čez noč premaknejo v drugo državo, »v vsakem trenutku lahko poiščejo okolje, ki je zanje bolj ugodno. Če potrebujejo nekje dvakrat več stroškov za vire, razmišljajo o vsaj delni selitvi.« Po drugi strani pa ima Slovenija kar nekaj prednosti v primerjavi z državami v regiji, ki niso članice EU, predvsem vezano na birokracijo, finančna nakazila.

Jure Pompe je poudaril napredek na področju poslovnega okolja, ekosistema financiranja za zagonska podjetja. »Obstajajo mehanizmi, orodja, ki zagonskim podjetjem pomagajo, da pridejo na globalni trg. V preteklosti je bilo tega manj, danes pa imajo možnosti za financiranje in večina startupov se že na začetku obrne na investitorje, ki jim pomagajo, da sploh pridejo na trg,« je dejal in poudaril, da z organsko rastjo, brez podpore skladov tveganega kapitala to ni mogoče. 

Velik potencial pri sodelovanju med velikimi in malimi

Za večji izvoz IT potrebujemo več denarja in več kadra, je dejal Vasko Berden: »Glede denarja mislim na močne lastnike, ki podpirajo razvoj, vstop na nove trge in dajejo varnostno mrežo inovatorjem. Potrebni pa so tudi ljudje. Irska je pred 20, 30 leti investirala v izobraževanje in to se jim je obrestovalo.«

Jure Mikuž je poudaril, da primanjkuje sodelovanje med različnimi sektorji: »Na raziskovalnih inštitutih je razvitih ogromno IT rešitev, ki se ne komercializira. Prepad je tudi med zagonskimi podjetji in staro ekonomijo.« »V Sloveniji imamo izjemno veliko neizkoriščenega potenciala pri povezovanju med zagonskimi podjetji in uveljavljenimi podjetji. Slednja imajo zelo veliko znanja o izzivih v posameznih industrijah in testno okolje za naslavljanje teh izzivov. Na drugi strani pa zagonska podjetja obvladajo določeno tehnologijo in so lahko tehnološko zelo močno. Skupaj bi lahko ustvarili zgodbo o uspehu, ki je lahko bistveno večja, kot če bi obe podjetji delovali vsaksebi.«

Podjetniki, treba si je upati

Mikuž še meni, da bi se slovenska zagonska podjetja pri prodoru na tuje trge in pridobivanje kapitala morala bolj osredotočiti na Slovence, ki živijo po svetu, tako kot se hrvaški in srbski podjetniki na svojo diasporo.

V Xlab smo se že večkrat po pomoč obrnili na Slovence po svetu, kar je bilo zelo koristno, je povedal Jure Pompe. Ta od države pričakuje stabilno poslovno okolje, mlada podjetja pa naj uporabijo orodja in izkoristijo vire financiranja za vstop na tuje trge. »Podjetniki, pojdite ven. Treba si je upati. Pa ne le do Avstrije. Evropski trg je nekaj najboljšega, kar se je zgodilo, obstajajo pa tudi trgi izven EU, ki imajo neskončne priložnosti.«