Enotni evropski trg je ključna prednost EU, ni pa samoumeven

V uvodnem nagovoru na poslovni konferenci Izvozniki 2023, ki jo je organizirala medijska hiša Delo, je Mary Veronica Tovšak Pleterski, direktorica generalnega direktorata evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo in MSP, poudarila pomen enotnega evropskega trga kot temelja gospodarstva EU.

»Tridesetletnica delovanja enotnega trga je priložnost, da preučimo koristi, ki jih je prinesel evropskemu gospodarstvu. Ima ključno vlogo pri podpiranju konkurenčnosti Evrope, je gonilna sila napredka, krepi položaj in vpliv EU v svetu ter nam daje pogajalsko moč,« je poudarila, podatki pa dokazujejo, kako pomemben je tudi za slovensko gospodarstvo. Lani so naša podjetja več kot tri četrtine trgovine opravila z državami članicami EU, v primerjavi s povprečjem EU več trgujejo tako na mednarodni ravni kot tudi na enotnem trgu.

Slovenija nadpovprečno izvozno usmerjena

Kar 96 odstotkov malih in srednjih podjetnikov je izvoznikov (povprečje v EU je 70 odstotkov) in enotni trg jim poslovanje nedvomno olajša. Vendar, kot je opozorila, tega ne bi smeli dojemati kot nekaj samoumevnega. Pandemija in vojna v Ukrajini sta pokazali evropsko odvisnost v nekaterih strateških svetovnih dobavnih verigah in tehnologijah, ta tveganja moramo zmanjšati ter vzeti usodo evropske industrije v svoje roke.

Enotni trg je naša ključna prednost in BDP v EU je zaradi tega višji za devet odstotkov, saj prinaša nižje stroške trgovanja, konkurenco in inovacije. Gre za največjo tovrstno povezavo v svetu, ki povezuje 448 milijonov ljudi, 56 milijonov delovnih mest in 23 milijonov podjetij. »Prav ta velikost pospešuje rast, inovacije in ustvarjanje delovnih mest, s čimer predstavlja temelj evropske integracije,« je poudarila Mary Veronica Tovšak Pleterski in spomnila, da čezmejna trgovina blaga in storitev v EU presega 20 odstotkov BDP.

Minister Han: Naj Evropa čez leta ne postane muzej na prostem

Kot je opozorila, moramo glede na globalne spremembe, kot sta digitalizacija in energetski prehod, ter nove geopolitične razmere okrepiti prizadevanja za poenostavitev poslovanja v Evropi in ohranitev naše konkurenčne prednosti.

Priložnosti za financiranje zelenega prehoda

Evropa vlaga v gospodarsko rast, pri tem pa finančno spodbuja investicije za sicer nujni prehod v brezogljično družbo. Če hočemo uspeti pri tej preobrazbi, potrebujemo takšno regulativo in naložbene pogoje, ki bodo podjetja spodbujali k investicijam in k temu, da ostanejo v Evropi. To je cilj evropskega zelenega dogovora.

Mehanizem za okrevanje in odpornost prinaša znatna finančna nepovratna sredstva in posojila. Sloveniji je na voljo 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev, do katerih so upravičena tudi podjetja, poleg tega je pred kratkim zaprosila za še 1,3 milijarde evrov posojila.

Druga priložnost za pridobivanje sredstev je iz načrta REPowerEU. Slovenija je že predložila program naložb v razogljičenje industrije, trajnostni promet in distribucijsko omrežje električne energije, vsebuje pa tudi reforme za odpravo regulativnih ovir za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn.

Mary Veronica Tovšak Pleterski v pogovoru s Stojanom Petričem, direktorjem medijske hiše Delo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

V okviru programa InvestEU pa je poseben sklop namenjen malim in srednjim podjetjem (MSP), in sicer izboljšuje dostop do financiranja pod ugodnejšimi pogoji, pomaga jim tudi pri prilagajanju trajnostnim poslovnim praksam. Komisija je v začetku tega meseca sprejela tudi sveženj pomoči za MSP, ki vključuje zakonodajne predloge v primeru zamud pri plačilih v poslovnem sektorju in za davčne poenostavitve, sklop ukrepov za druge poenostavitve postopkov, za izboljšanje dostopnosti do financiranja in kvalificirane delovne sile.

Industrijska politika je tesno povezana z enotnim trgom in na tem področju potrebujemo veliko naložb. Mary Veronica Tovšak Pleterski je izpostavila akt o čipih, ki je podlaga za naložbe v tehnologije naslednje generacije ter za podporo inovativnim zagonskim podjetjem in MSP, ter spomnila na evropska industrijska zavezništva, v okviru katerih so bili opredeljeni projekti na ključnih področjih, kot so baterije, polprevodniki, čisti vodik in surovine. »V obdobju 2015–2021 je skoraj 2000 evropskih MSP prek teh zavezništev prejelo neposredna sredstva za inovacije. Slovenska podjetja in organizacije so že vključeni v zavezništva na področjih surovin, vodika, krožne plastike, brezemisijskega letalstva in baterij,« je dejala.

Podpora pri izzivih verig vrednosti

Evropa se mora spopasti z izzivi, ki jih prinaša naša odvisnost v strateških svetovnih dobavnih verigah in tehnologijah. Enotni trg s prepletenim dobavnim omrežjem ponuja številne priložnosti, med drugim pomaga zaščititi podjetja pred morebitnimi pretresi, saj jim olajša iskanje novih dobaviteljev in partnerjev. To zagotavlja ključno varnostno mrežo, zlasti za MSP, je ocenila predstavnica evropske komisije. V okviru tega obstajajo tudi nove priložnosti za ublažitev motenj v dobavni verigi, na primer instrument za izredne razmere na enotnem trgu (SMEI) in povezovanje prek Evropske podjetniške mreže (EEN).

Pri gradnji odporne in trajnostne verige vrednosti na področju kritičnih surovin in tehnoloških komponent ter opreme bosta po prepričanju Mary Veronice Tovšak Pleterski pripomogla evropski akt o kritičnih surovinah in akt o neto ničelni industriji, »ključnega pomena pa je tudi ukrepanje držav članic, na primer pri poenostavitvi upravnih postopkov za pospešitev razvoja projektov,« je poudarila.

Enotni trg je veliko več kot možnost izvoza blaga čez mejo. Med drugim zagotavlja, da so proizvodi, kupljeni v EU, varni, visokokakovostni in proizvedeni ob upoštevanju visokih standardov varstva. »Zagotoviti moramo, da bo tako tudi v prihodnje. Prilagoditi ga moramo novim razmeram, da se bomo lahko soočili z današnjimi in prihodnjimi izzivi. Poskrbimo tudi, da postane dovolj prilagodljiv, da bo lahko zaščitil trg, na katerem bodo evropska gospodarstva in podjetja lahko uspevala.«

Foto: Delo