Evropski zeleni prehod je odvisen od kitajske politike

Evropska unija izgublja konkurenčnost glede na preostale dele sveta, s čimer je zeleni prehod odvisen od kitajske politike, so poudarili govorci na okrogli mizi o izzivih slovenskih industrijskih izvoznikov na Delovi konferenci Izvozniki 2023.

Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič je poudaril pomen slovenske industrije in znotraj nje energetsko intenzivne industrije; Slovenija je po dodani vrednosti namreč četrta najbolj industrializirana država EU. Bila je že tretja. Industrija je pri nas zelo energetsko učinkovita in je porabo električne energije močno znižala, tudi zaradi zmanjšanja proizvodnje. »Ta industrija je veliko naredila za dvig dodane vrednosti v zadnjem obdobju in se postavila na zemljevid nišnih dobaviteljev,« je rekel in dodal, da so v Talumu za desetkrat zmanjšali porabo energije, zato niso več med velikimi odjemalci električne energije, povečali so pa dodano vrednost na zaposlenega.

Opozoril je, da Evropa izgublja konkurenčnost v primerjavi s preostalimi deli sveta: »Ko zmanjšujemo porabo energije, ki je povezana s proizvodnjo materialov, žagamo vejo, na kateri sedimo.« Proizvodnja aluminija se je v EU zmanjšala s 4,5 milijona ton na milijon ton na leto. »To je vse v redu, dokler tečejo oskrbovalne verige iz drugih delov sveta in ko se lahko oskrbujemo po konkurenčnih pogojih. Ko pa tega ne bo, nam dodana vrednost na koncu verige ne bo pomagala.«

Sprehod po nemški proizvodnji nič kaj spodbuden

Predsednik uprave Domala Matjaž Čemažar se strinja, da je Evropa cenovno nekonkurenčna. Z nemškim kupcem se pogovarjajo o vrnitvi dela proizvodnje s Kitajske v Evropo: »A zaradi nekonkurenčnosti Evrope se ti projekti ne vračajo v Evropo, ampak v Turčijo, ki je valutno in politično nestabilna, Vietnam, Indijo, Malezijo. Če ne bo hitrih sprememb, bo Evropa le bleda senca tega, kar si predstavljamo.«

Tudi Čemažar je izpostavil odvisnost od Kitajske. Eden ključnih materialov za Domel je elektropločevina, ki pa je v Evropi precej dražja kot na Kitajskem. »Zato moramo to jeklo, ki je osnovna surovina, voziti s Kitajske v Evropo. Zeleni prehod temelji na teh pomembnih pločevinah. Za nas so pomembni magneti redkih zemelj, a rudniki so v kitajskih rokah, geografsko pa tudi kapitalsko. Zeleni prehod je v rokah kitajske politike.«

Čemažar je pri tem opozoril, da so se jim naročila po poletnih dopustih »krepko znižala«. Omenil je obisk pri nemškem kupcu, ki je vpet v zelo prizadet gradbeni sektor, pri katerem »sprehod po proizvodnji ni bil zelo spodbuden«.

Vsaka sedma smučka pride iz Begunj

Podpredsednik skupine Elan in direktor Športne divizije Leon Korošec je povedal, da je pri njih pomembna tudi ekonomija obsega: »Nemški 'klein, aber fein', majhno, a odlično, je v redu, a volumen je pomemben. Z njim si namreč pomemben igralec pri dobaviteljih in drugje. Štejemo si v čast, da danes vsaka sedma smučka pride Begunj.« Kot pomembno je izpostavil tudi rast dodane vrednosti, stabilno poslovno okolje ter robotizacijo in avtomatizacijo poslovnih procesov, saj je vse težje dobiti zaposlene za proizvodnjo: »Želimo si postati moderna tovarna, ki črpa navdih iz alpskega okolja.«

Če nisi hiter in pogumen, izgubiš takoj

Tomaž Kmecl, direktor Kolektorja Etre, je na vprašanje moderatorja dr. Marka Jakliča z ekonomske fakultete v Ljubljani glede dobavnih poti odgovoril, da izdelujejo najzahtevnejše transformatorje za kupce po svetu, zato je njihova panoga trenutno v relativno ugodni situaciji in iz vsega tega bodo izšli najbrž lepi rezultati. Obenem se je navezal še na razprave svojih  predhodnikov glede vzrokov, ki so pripeljali do globalnih problemov Evrope – po njegovi oceni je pri tem nemška politika izjemno počepnila, EU pa je ujetnik Nemčije, zato ne vidi prav lepe prihodnosti, dokler se te stvari ne bodo uredile in dokler se v Nemčiji ne bodo odločili, v katero smer gredo.

»V naši panogi dodana vrednost izhaja iz našega dobrega produkta,« je dejal Kmecl in podjetjem svetoval, da se iz poddobaviteljev poskušajo prestaviti v dobavitelje končnega produkta, ker tam je največja dodana vrednost. »Vrednote pri vseh uspešnih podjetjih so se po covidu in vojni v Ukrajini spremenile, saj so včasih bile biti globalen in učinkovit, sedaj pa so vrednote hitrost in pogum. Če nisi hiter in pogumen, izgubiš takoj. Poleg tega pa je inovativnost aksiom, saj brez nje in dobrega razvoja itak ne moreš funkcionirati,« je še poudaril Kmecl.

Spremembe portfelja in izzivi

Vaše ogromne investicije nas navdajajo s ponosom, je dejal Marko Jaklič in povprašal, kje vidite izzive, da bi vam to lahko uspevalo še naprej? Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka je poudaril, da bo naslednji teden divizija Novartisa Sandoz postala samostojno podjetje z nastopom na švicarski borzi, tako, da lahko vsak, ki želi, investira. Sandoz je največje generično podjetje, ki proizvaja tudi podobna biološka zdravila. In Lek je največja firma med vsemi. »Lek je v zadnjih štirih letih in pol naredil veliko transformacijo tudi svojega portfelja, tako na razvoju kot tudi v proizvodnji. Zaradi portfelja in posledično visokih cen vstopnih surovin, ki jih mi uporabljamo, je Švica največja trgovska partnerica Slovenije, s tem da je Slovenija osma švicarska partnerica. Zato smo tudi zanimivi za našega lastnika.«

»Upam si trditi, da bomo v naslednjih letih, ko bomo dokončali z investicijami, bomo najboljši ekosistem za podobna biološka zdravila v svetu. To je naša vizija - biti globalno najboljši. Zakaj? ker imamo za našo panogo najboljši ekosistem v povezavi z razvojnimi inštitucijami, z univerzami in ostalimi deležniki. In tega se ne da skopirati. Ekosistem, ki pri nas funkcionira, pa se ne da skopirati. Zato optimistično gledamo v to, da bomo v naslednjih letih zaposlili 500 ljudi, od katerih bo 300 vrhunskih znanstvenikov. Vidimo še vedno dotok kadrov in da smo atraktivni za njih. je pa to ključna zgodba, ki jo moram vedno zagovarjati tudi pri svojih lastnikih - ali smo res sigurni, da bomo vse to uspelo zadržati tudi v naslednjih letih.«

Aktivno prebivalstvo v Evropi upada, je še dejal Ljoljo in dodal, da moramo kot EU in Slovenija res razmisliti, kako bomo povečevali število davkoplačevalcev in število zaposlenih, ki bodo hoteli delati v industriji. »To je zame ključen izziv, s katerim se bomo vsi soočili. Za nas to pomeni izobraževati ljudi v Sloveniji, obenem pa z davčnimi spodbudami privabiti naše ljudi, ki so šli ven, ali pa tujce, da pridejo k nam. Moramo dobiti nove davkoplačevalce.«

Kaj pa Novartis kot inovativen farmacevt? Ljoljo: »Lek je kot del skupine Novartis razvil generični del, podobna biološka zdravila in inovativna zdravila; in Novartis se je odločil oddeliti ta inovativni del, tako da imamo v Sloveniji danes vrhunske izdelovalce na spektru farmacije. Lahko smo vodilna država pri proizvodnji podobnih bioloških zdravil,« je še dejal Robert Ljoljo.

In zaključki...

In kakšni so zaključki razmišljanj udeležencev panela? Matjaž Čemažar poudarja, da moramo ohranjati optimizem, saj vsaka kriza naplavi tudi določene izzive na površje.

Marko Drobnič je dodal, da če ne bi bili pogumni, fleksibilni in inovativni, jih danes ne bi bilo več. Moramo biti tudi malo samozaščitniški za evropsko industrijo

Tomaž Kmecl: »Vsaka kriza je priložnost za drzne in prodorne. Glede produktov pa moramo stremeti k temu, da so produkti sami odlični, da se pojavljamo čim više v proizvodni verigi, in da smo na trgu agresivni.«

Leon Korošec verjame v moč blagovne znamke, zato poudarja pomembnost razvijanja lastne blagovne znamke. »Poleg tega je treba biti globalno ambiciozen, edine meje so tiste v naših glavah. In imeti v mislih tudi diverzifikacijo, čeprav je to tudi težko, ampak na koncu vsa ta globalna nihanja in nestabilnosti, ki se pojavljajo, pa močno zmanjšajo tveganja podjetij.«

Robert Ljoljo: »Slovenija je zame kot hitri čoln, Nemčija pa letalonosilka, zato Slovenija lažje zavije in doseže svoj cilj. Tako lahko skupaj  z gospodarstvom dosežemo cilj.«