Trg za vzajemno financiranje podjetij

Spletna platforma za vzajemno financiranje Borza terjatev v Sloveniji že več let orje ledino in uvaja inovacije na področju finančnega posredništva za podjetja. Njihova glavna prednost sta enostavnost in stabilnost naložbe za vlagatelje ter hitrost in odzivnost pri kreditiranju za podjetja, pri čemer izstopajo tehnične rešitve, ki so jih razvili znotraj hiše, poudarjajo. Družba v teh dneh dobiva tudi novo vodstvo; dosedanji prvi mož družbe Janez Klobčar prehaja v nadzorni svet, vodenje uprave pa prevzema ustanovitelj Borze terjatev, Marko Rant.

Borza terjatev se širi v soseščino

»Vodilo razvoja Borze terjatev je inoviranje na področju finančnega posredništva. V Sloveniji se podjetja tradicionalno financirajo prek bank, financiranja prek primarnih izdaj delnic in dolžniških instrumentov na trgu kapitala je bilo pri nas izjemno malo. Na Borzi terjatev vzpostavljamo most med tema dvema svetovoma. Naša platforma se po tehnični zasnovi zgleduje po delovanju kapitalskih trgov in članom borze omogoča sklepanje poslov za odkup nezapadlih poslovnih terjatev in sklepanje kratkoročnih posojil. Gre za trg za vzajemno financiranje podjetij oziroma za neke vrste vzajemno banko.« Tako Borzo terjatev opiše predsednik uprave Marko Rant.

Predsednik uprave Borze terjatev Marko Rant pravi, da je njihovo vodilo razvoja še vedno inoviranje na področju finančnega posredništva. FOTO: Jure Eržen/Delo

Inoviranje na področju finančnega posredništva

Borza terjatev združuje dve strani, to je podjetja, ki iščejo financiranje na eni strani, ter podjetja in vlagatelje, ki na platformi vlagajo svoja denarna sredstva. To je trg za vzajemno financiranje, na platformi pa sta registracija in članstvo mogoča samo za pravne osebe. Izjema so fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisane v poslovni register.

Nastali so leta 2011 kot perspektivni startup in pri tem vzbudili zanimanje vlagateljev, tudi Slovenskega podjetniškega sklada. Pravijo, da so še vedno majhna družba, vendar na tej točki niso več zagonsko podjetje. Izhajajo pa s področja fintecha oziroma finančne tehnologije, zato kot ključno poslanstvo še zdaj navajajo inoviranje na področju finančnega posredništva.

Na eni strani vlagatelji, na drugi prejemniki financiranja

»Sčasoma se je poslovni model Borze terjatev prilagajal in razvijal. Začeli smo s sklepanjem poslov za klasični odkup terjatev (faktoring), vendar smo kmalu ugotovili, da lahko platforma tehnološko podpira tudi sklepanje drugačnih vrst finančnih poslov. Tako smo leta 2019 uvedli posojila, ki se prek BT finančne platforme sklepajo na zelo podoben način, kot poteka prodaja terjatev. V tem smislu ima Borza terjatev v slovenskem prostoru precej unikaten poslovni model, saj nismo klasična faktoring družba. Prvič, ne izvajamo samo odkupov terjatev, ampak se ukvarjamo tudi s povsem klasičnimi posojilnimi posli. Druga posebnost pa je, da ne delujemo za svoj račun, temveč delujemo v vlogi organizatorja trga – to pomeni, da nastopamo kot centralna nasprotna stranka pri sklepanju poslov. Naši komitenti so na eni strani vlagatelji, ki vlagajo sredstva, na drugi strani pa prejemniki financiranja, ki se na ta način financirajo. BT finančna platforma je samo orodje, ki ti dve sferi strank povezuje in omogoča administracijo poslov. Borza terjatev pa kot organizator trga prevzema tudi funkcije preverjanja strank, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ocenjevanja tveganj in izterjave v primeru zamud. Vse to izvajamo kot storitev za naše komitente,« je jasen Rant, ki nadaljuje, da so edini ponudnik tovrstnih storitev v Sloveniji in da se v končni fazi – bolj kot okoli tehnološke rešitve, ki jo zagotavljajo – vse vrti okoli odnosov s strankami in zagotavljanju dobre storitve za uporabnike.

Na vprašanje, ali je platforma njihova konkurenčna prednost, Rant odgovarja, da le-ta omogoča učinkovito procesiranje velikega števila majhnih finančnih transakcij za prodajo terjatev in sklepanja posojil. Brez platforme na takšen način, kot delujejo, ne bi mogli delovati. Platforma je v tem smislu konkurenčna prednost, ni pa sama sebi namen.

Marko Rant, direktor in soustanovitelj podjetja Borza terjatev. FOTO: Jure Eržen/Delo

Nadgradnja sistema za ocenjevanje kreditnih tveganj

Glede obsega avtomatizacije pri sklepanju poslov na Borzi terjatev pojasnjujejo, da tehnologijo vedno dopolnjujejo tudi osebni pregledi in interni postopki, zlasti pri upravljanju kreditnih tveganj.

»Kar se tiče avtomatizacije pri sklepanju borznih poslov, finančna platforma vsebuje tako imenovani »risk engine« (strojniška preverba tveganj, op. p.), ki je vezan na poslovne podatke o podjetij, ki jih pridobimo od kreditne agencije Dun & Bradstreet. Za vsako podjetje, ki nastopa v vlogi prejemnika financiranja ali dolžnika terjatev, naš sistem avtomatizirano preveri osemdeset do devetdeset podatkovnih točk. Torej, od javno objavljenih letnih poročil, do blokad TRR-računov, podatkov o lastnikih in zakonitih zastopnikih, podatkov o povezanih osebah, informacije ali podjetje plačuje davke, prispevke in podobno. Vse to so javni podatki, ki jih Dun & Bradstreet zbira in ponuja prek svoje baze. Na podlagi teh podatkovnih točk deluje »risk engine«, ki postavlja minimalne pogoje limite za prejemnike financiranja, in ocenjuje kreditna tveganja posameznih poslov,« sistem pojasni Rant.

Na podlagi zbranih podatkov določajo tudi limite financiranja za podjetja, za učinkovito upravljanje kreditnih tveganj pa se izračunavajo tudi bonitetni razredi posameznih poslov. »Trenutno smo ravno v postopku nadgradnje sistema za avtomatizirano upravljanje tveganj. Namreč, ko je Borza terjatev leta 2015 prvič razvila platformo, je bila kreditna agencija Dun & Bradstreet glavni in najnaprednješi podatkovni vir na trgu. Od takrat so se pojavili številni novi podatkovni viri; v Banki Slovenije je bil, na primer, leta 2017 vzpostavljen centralni kreditni register za podjetja SISBIZ, leta 2018 je bil sprejet nov zakon o plačilnih sistemih, ki je uvedel evropsko direktivo PSD2 in tako imenovani »open banking«. Ta od bank zahteva, da tretjim osebam omogočijo neposreden dostop do nekaterih svojih baz. Vse to so novi podatkovni viri, ki so zelo dragoceni za učinkovito ocenjevanje kreditnih tveganj pri financiranju podjetij. Na Borzi terjatev izvajamo nadgradnjo platforme za integracijo teh novih podatkovnih virov,« načrte oriše Rant, ki izvedbo zapisanega pričakuje do konca leta.

Vstopamo v obdobje povečanih tveganj

Zaradi neposrednega stika s podjetji in vlagatelji ter stalnega pregleda dogajanja na področju terjatev imajo pri Borzi terjatev tudi dober vpogled v dogajanje na trgu. Čeprav velikih sprememb za zdaj še ne zaznavajo, jih v prihodnje pričakujejo: »Predvsem lahko delim izkušnjo, ki smo jo imeli v času epidemije covida-19. Takrat so se spomladi leta 2020 zelo hitro pokazale spremembe v plačilni disciplini. Od konca leta 2015, ko je Borza terjatev začela delovati, smo do začetka leta 2020 bili v obdobju konjunktura in zamude s plačili so bile minimalne. Leta 2020 so se zamude za nekaj časa opazno povečale. To stanje se je nato leta 2021 spet izboljšalo, zdaj pa se ponovno pričakuje upočasnitev gospodarskih aktivnosti. Podjetja znajo imeti probleme predvsem s povišanimi stroški in dobavo energentov, vezano na to pa posledično lahko nastanejo motnje v dobavnih verigah, kar se v naslednjem koraku lahko odrazi v podaljšanju zamud. Ta trenutek tega sicer še ne opažamo, vsekakor pa je obdobje povezano s povečano negotovostjo, kar v makroekonomskih napovedih izražata tudi Umar in Banka Slovenije. Ravno zato je tehnološka nadgradnja platforme z izboljšanim sistemom za upravljanje kreditnih tveganj trenutno na vrhu naših razvojnih prioritet,« pojasnjuje Rant.

Rant in kolegi so Borzo terjatev ustanovili leta 2011, kot perspektivni startup pa vzbudili zanimanje vlagateljev, tudi Slovenskega podjetniškega sklada. FOTO: Jure Eržen/Delo

Financiranje predvsem malih in srednjih podjetij

Kot tipičnega prejemnika financiranja prek Borze terjatev Rant navaja podjetje s približno petimi milijoni evrov letnega prometa in 20 do 25 zaposlenimi. Navadno gre za podjetja, ki še nimajo specializirane finančne funkcije, poslovno pa so v položaju, da dobavljajo večjim poslovnim sistemom in prevzemajo njihove nabavne pogoje: »To so podjetja, ki se prijavljajo na razpise, ali pa dobivajo naročila, ki jih dobijo s strani večjih podjetij. Ko sklenejo pogodbo imajo jasne obveze glede dobavnih rokov, ki se jih morajo držati pri dobavi in opravljenem delu. Na drugi strani pa morajo nabaviti materiale, vhodne surovine, plačati za proizvodnjo in jim je zato pri pridobitvi financiranja pomembna predvsem hitrost in odzivnost. To zagotavlja Borza terjatev. Viri financiranja na Borzi terjatev so sicer dražji kot na banki, vendar ravno hitrost in odzivnost predstavljata ključno konkurenčno prednost,« je glede prednosti spletnega trga jasen Rant.

Velike družbe v vlogi vlagateljev

Medtem pa Rant izpostavlja tudi stran vlagateljev, kjer imajo – v nasprotju s prejemniki financiranja, kjer prevladujejo zlasti mala in srednje velika podjetja – opravka tudi z večjimi poslovnimi subjekti. Ta imajo na bančnih računih pogosto presežna denarna sredstva, do nedavnega pa je bila zanje zelo pereča problematika bančnih ležarin. Vlaganje na Borzi terjatev za takšna podjetja predstavlja alternativo bančnim depozitom in instrumentom denarnega trga. »Tveganje je sicer nekoliko višje, obenem pa je višji tudi pričakovan donos. Vendar gre pri vlaganju na Borzi terjatev v osnovi za relativno nizko tvegano naložbo v razpršen portfelj kratkoročnih terjatev in posojil.«

Donosi in možnosti vlaganja

Povprečni letni donosi vlagateljev na Borzi terjatev so se v zadnjih petih letih gibali od –1,6 do +6,9 odstotka. »Na BT finančni platformi se v vlogi vlagateljev lahko registrirajo gospodarske družbe in poslovni subjekti, ki so vpisani v poslovni register, profesionalnim zasebnim vlagateljem pa Borza terjatev omogoča tudi vlaganje prek upravljanega alternativnega investicijskega sklada, ki je registriran pri ATVP,« še dodaja Rant.