S pomočjo dizajna podjetja inovirajo lažje in hitreje

Sedem od desetih izdelkov, ki jih podjetja postavijo na tržišče, doživi polom. Niti tistim, ki jih strokovnjaki ob lansiranju uvrščajo med najbolj obetavne, rezultati ne kažejo dosti bolje. Podatki kažejo, da pet let na trgu preživi samo polovica podjetij, deset let dočakajo le tri od desetih.

Za izboljšanje te statistike, ki se sicer nanaša na globalni trg, je še veliko priložnosti, podjetja pa se čedalje bolj zavedajo potenciala dizajna pri tem. V poplavi podobnih produktov in v času, ko so informacije o izdelkih računalniško tipkovnico stran, namreč omogoča ustvarjanje razlike v primerjavi s konkurenco.

Kot pojasnjuje Žiga Lampe, samostojni svetovalec na Gospodarski zbornici Sloveniji (GZS), ki se več let ukvarja z dizajnom v industriji in je vpet v delo Kompetenčnega centra za design management (KCDM), razliko naredi osredotočenost na uporabniško izkušnjo vse od začetka razvoja izdelka.

Žiga Lampe: »Pred 40 leti ni bilo potrebno veliko truda, da je podjetje to doseglo, že malo drugačna oblika je naredila spremembo. Zdaj, ko smo potrošniki bolj izkušeni, proizvodnja je napredovala in ob tem, da je na trgu veliko podjetij z množico različnih izdelkov, to ne zadostuje več. Zato je ključna uporabniška izkušnja, pri kateri največ dodane vrednosti prinese prav dizajn. Ta omogoča podjetjem, da se razlikujejo od konkurence.«



Pri čemer dizajn razumemo v širšem smislu, kot načrtovanje, način razmišljanja, vodenja procesov, sprejemanja poslovnih odločitev in strategij, ki omogočajo inovacije in učinkovito ustvarjajo takšne produkte, storitve, blagovne znamke, komunikacije …, ki učinkovito odgovarjajo na potrebe kupcev.

V analizah raziskav v tujini avtorji ugotavljajo, da uvedba takšnega pristopa (design management in design thinking) podjetja lahko privede tudi do tega, da popolnoma spremenijo poslovne prioritete, saj če hočejo ustvarjati takšne produkte, morajo razumeti, zakaj jih proizvajajo in za koga. Podjetja, ki delujejo na tak način, v primerjavi z drugimi poslujejo daleč uspešneje kot druga: raziskave med družbami, ki kotirajo v indeksu S&P, so na primer pokazale tudi 200-odstotno razliko.


 

Dizajn – konkurenčna prednost Evrope

Kot pojasnjuje Žiga Lampe, je v mladih podjetjih uporabniška izkušnja močno prisotna, ko pa organizacija raste, ko začne vzpostavljati oddelke, lahko zelo hitro izgubi pravi stik s kupci. »V podjetjih pogosto mislijo, da pridobivajo dovolj povratnih informacij o uporabniški izkušnji, če spremljajo reklamacije in so posredno v stiku s kupci. A ponavadi to zadostuje samo za eno generacijo produkta.

Pravo uporabniško izkušnjo lahko v neko inovacijo vključimo samo z neposrednim stikom s kupci, ki da vpogled v to, kaj kupec res hoče,« pojasnjuje Lampe, da se podjetja med seboj razlikujejo po vodenju teh procesov. Velika podjetja, sogovornik spomni na Lego – to zelo dobro upravljajo. Imajo cele oddelke, ki se ukvarjajo z dizajn menedžmentom – in si jih tudi lažje privoščijo.

EU je prepoznala potencial tega modela v boju za konkurenčnost in namenja veliko sredstev za to, da dizajn menedžment in dizajnersko razmišljanje (design thinking), kot orodje za reševanje kompleksnih problemov, približa malim in srednje velikim podjetjem.



»V Ameriki je mogoče zelo hitro ustanoviti podjetje in pridobiti kapital, ker zakonodaja ni tako stroga, lahko hitro pošiljajo izdelke na trg. Kitajska na drugi strani konkurira s cenami, možnostjo hitre proizvodnje. Prednost, ki jo ima Evropa, pa je znanje, smo inovatorji v nišnih produktih in na tem področju lahko ustvarjamo dodano vrednost in s tem blaginjo,« ambicije EU opisuje Lampe.

S pomočjo dizajna lahko inoviramo učinkoviteje (problem, ki ga želijo rešiti, morajo najprej razumeti, prepoznati izzive in se odločiti, katere je smiselno reševati, rešitve je pomembno testirati in šele nato izdelati končni produkt ter ga postaviti na trg), saj omogoča, da podjetja to delajo na podlagi dejanskih potreb na trgu, in ne na podlagi tega, kar predvidevajo, da trg potrebuje. S tem je tudi mogoče doseči večjo obstojnost podjetij, je tudi bolj trajnostno.



»V dizajnu vidim prihodnost načrtovanja produktov in vodenja procesov,« je povzel Žiga Lampe. Pri tem se je strinjal, da si učinke sicer res lahko najbolje predstavljamo ob produktih, ki se prodajajo na policah, a so v enaki meri pomembni v storitvenih dejavnostih, v poslovanju med podjetji, dizajn menedžment in dizajnersko razmišljanje lahko impliciramo tudi v javne organizacije, zdravstvene in izobraževalne ustanove itd.
 

Primeri dobrih praks tudi v Sloveniji

Podjetja v Sloveniji se morajo predvsem odločiti, ali želijo stvari delati drugače in ali so za to pripravljena, Lampe odgovarja na vprašanje o izkoriščenosti dizajna v podjetjih pri nas. Primere dobrih praks imamo. »Podjetje Adria Mobil, ki je bilo v preteklosti prepoznano po kakovosti in ceni, je po vključitvi dizajn menedžmenta postalo ena vodilnih evropskih znamk v svoji panogi.

Z odločitvijo za nadzor nad procesi vpeljevanja izboljšav v produkt je inoviranje postalo lažje, hitrejši so tudi inovacijski cikli – vse to počnejo učinkoviteje kot prej, kar jim omogoča višjo dodano vrednost,« je pojasnil sogovornik. A učinki se kažejo tudi na drugih področjih. Povečala se je produktivnost, zaposleni so bolj zadovoljni, delovni procesi pa manj stresni.



Ob tem je spomnil na delovanje Kompetenčnega centra za design management (gre že za tretjo generacijo), v katerem sodeluje 55 podjetij, organizacij in samostojnih podjetnikov. Vizija partnerstva je uveljaviti dizajn menedžment kot pomemben strateški dejavnik prenove slovenskega gospodarskega okolja v trajnostno, inovativno in k razvoju lastnih trgov usmerjeno gospodarstvo.

»Gre za odločitev vodstev, sodelujoči se zavežejo, da želijo spremembe, da dizajn preide z ravni projekta do tega, da postane del kulture podjetja,« pravi Lampe, za kar pa je potreben čas, da zaposleni sprejmejo spremembe, jih ponotranjijo in začnejo delovati drugače.

Opaža sicer, da se pomena dizajna v Sloveniji zaveda čedalje več podjetij, pomemben korak k temu je pred leti storila država z vzpostavitvijo Kompetenčnega centra (KOC) za dizajn menedžment, ki je deloval v okviru javnega sklada za kadre, nato je njegovo vrednost prepoznalo ministrstvo za gospodarstvo, tako da zadnji dve generaciji centra delujeta pod njegovim okriljem.



Subvencije, ki spodbujajo povezovanje gospodarstva s kreativnimi industrijami za namen izboljšanja uporabniške izkušnje itd., vsako leto razpisujejo tudi na ministrstvu za kulturo, določeno vlogo pri vpeljevanju dizajna imajo lahko tudi kupci, ki svoje dobavitelje prisilijo v to. Da dizajn prodira skozi številne pore v organizaciji, kaže tudi opis pogojev za pridobitev pomoči za digitalizacijo podjetij, kjer se v okviru digitalnih strategij izpostavljajo tudi uporabniške izkušnje.

»Seveda pa ne pomeni, da bi dizajn menedžment in dizajnersko razmišljanje morala vpeljevati vsa podjetja. Na primer, če poslovni model temelji na nizki ceni in množični proizvodnji. Tudi od vseh zaposlenih ne moremo pričakovati veščin, ki jih to zahteva. Pomembno je, da tiste, ki imajo potencial, v podjetjih prepoznajo in jih postavijo na ustrezna delovna mesta,« je opozoril Lampe.