Priložnosti so še na trgih, ki so manj razviti

Zavarovalništvo je nedvomno ena najhitreje rastočih in najpomembnejših gospodarskih panog. Je panoga, ki s svojimi storitvami vpliva na posameznika, na gospodarstvo ter družbo kot celoto. In je vsekakor tudi panoga, ki išče svoje priložnosti na mednarodnih trgih. Kakšen je položaj slovenskih zavarovalnic v regiji – upoštevaje izjemno ostro konkurenco in meteorski razvoj zavarovalniških produktov v vsebinskem in tehnološkem smislu –, kje so njihove priložnosti, kako jih bodo zgrabile?

Statistika za leto 2019 je spodbudna. Slovenske zavarovalnice so po podatkih Statističnega zavarovalniškega biltena za leto 2019 povečale skupno vrednost zavarovalnih premij za 7,5 odstotka (za dobrih 176 milijonov evrov, kar je največ od leta 2008), na 2,5 milijarde evrov ali 5,2 odstotka BDP. Bolj so zrasle premije pri premoženjskih in zdravstvenih zavarovanjih, pri življenjskih je bila rast zmernejša. Povprečni Slovenec je lani za zavarovanje premoženja in življenja porabil dobrih 1200 evrov, zgolj za življenjsko zavarovanje pa 363 evrov.



Pozavarovalna dejavnost je dosegla še večjo rast (za 15,6 odstotka), predvsem na račun podražitve pozavarovanj, ki je bila posledica dogajanja v letih 2017 in 2018 z rekordnim številom naravnih nesreč in požarov oziroma povečanjem škod.
Uspešno poslovanje kaže tudi rast bilančne vsote; zavarovalnicam in pozavarovalnicam se je po podatkih Banke Slovenije (BS) skupaj povečala za 5,7 odstotka, torej na 8,7 milijarde evrov. Tako ostaja odpornost zavarovalniškega sektorja razmeroma visoka, ugotavlja BS, vendar se lahko razmere na zavarovalnem trgu spremenijo, če bi se ob nadaljevanju nizkih obrestnih mer gospodarstvo znatneje ohladilo (to bi negativno vplivalo na prihodnje zbrane bruto premije) ali če bi se povečali škodni dogodki.

Kako oster konkurenčni boj se odvija na tem trgu, je razvidno iz njegove strukture: lani je na zavarovalnem trgu v Sloveniji poslovalo 20 (po)zavarovalnic, pokojninskih družb in drugih družb s sedežem v Sloveniji, poleg njih pa je zavarovalne posle opravljalo še sedem podružnic zavarovalnic iz tujine ter kar 833 zavarovalnic s sedežem v tujini, ki lahko posle opravljajo neposredno.



Seveda na enako »gnečo« naletijo tudi ponudniki zavarovalniških storitev, ki se usmerjajo na tuje trge. Sicer pa je bil evropski zavarovalni trg po podatkih iz leta 2018 največji na svetu. Na Slovenijo od tega odpade zgolj skromen 0,2-odstotni delež. Penetracija je pri življenjskih zavarovanjih tu trikrat manjša kot v EU, pri neživljenjskih pa je – nadpovprečna.

Poudarek je na ceni in kakovosti

Kakšna je torej perspektiva slovenskih ponudnikov finančnih storitev na regijskih trgih, je tam še kaj manevrskega prostora? Ali na Balkanu še vedno lahko računajo na konkurenčne prednosti, ki izhajajo iz bivše skupne zgodovine? Povprašali smo ekonomista dr. Aleša Ahčana. »V veliki meri lahko govorimo o času zamujenih priložnosti,« je poudaril in takoj pojasnil: »Zaradi cikličnega razvoja trgov je rast v začetku, ko se odpirajo, hitrejša, volatilnost večja, to pa je povezano tudi z večjimi tveganji. Zato v tem času sosedski odnosi in poznavanje trga pridejo bolj do izraza. Za slovenska podjetja so bile ugodne priložnosti v 90. letih pa tja do leta 2000, na nekaterih območjih so bila aktivno prisotna, upoštevaje tveganja in lokalne specifike. In ponekod so bila tudi res uspešna, a žal v manj primerih. Danes pa so trgi že v fazi relativne razvitosti. Niso sicer še toliko razviti kot v Zahodni Evropi, vsekakor pa so naredili kar nekaj korakov naprej. V tej fazi pa poznavanje lokalnih posebnosti, jezika in kulture ni več ključno, ampak je veliko večji poudarek na ceni in kakovosti storitve – pri čemer pa Slovenija na račun manjše ekonomije obsega težko konkurira drugim ponudnikom.«

Podobno velja tako za bančništvo kot za zavarovalništvo. Vseeno pa je slednje po Ahčanovi oceni v prednosti. Zavarovalništvo je bilo namreč primerjalno gledano bolj konkurenčno, sploh v začetku. Gre za specifično panogo, zelo odvisno od ravni BDP in bolj občutljivo. Države z višjim BDP imajo na splošno bistveno bolj razvit zavarovalniški trg kot države z nižjim BDP.

»Pri bančništvu pa smo večino primerjalnih prednosti izgubili. Na Hrvaškem, na primer, so vsaj v določenem delu banke, predvsem tiste, ki so del multinacionalk, morda že korak pred našimi, kar zadeva znanje in kakovost storitev ter izbiro produktov,« je kritičen ekonomist. »Za obe panogi pa velja, da so stranke na teh trgih postale bolj izobražene, izbirajo glede na ceno in kakovost produkta, odločilna je finančna moč ponudnika, njegova potenca ob vstopu na trg.«

Koliko pa lahko pri vstopu na regijske trge pomagajo država ali dobri meddržavni odnosi? No, do neke mere gladijo pot, recimo pri določenih prevzemih ali prevzemnih aktivnostih. Ahčan noče soditi, koliko je bila pri tem uspešna Slovenija, »najbrž nekje bolj, nekje manj«. Občutek pa ima, da ni imela učinkovite strukturirane politike vstopa na te trge, zdaj pa je priložnost mimo.

V Vzhodni Evropi so razmere še zahtevnejše: višji BDP, večji trgi, obseg ponudbe in kakovost storitev – vse to po mnenju ekonomista skrajno otežuje konkuriranje največjim finančnim institucijam, denimo na Poljskem ali Češkem.
In kako naprej? Aktualnim igralcem bo z ustrezno poslovno strategijo in dovolj angažmaja uspelo ohranjati ali nekoliko povečevati pridobljene tržne deleže, tako v bančništvu kot v zavarovalništvu pa, razen izjemoma, večjih prebojnih priložnosti Ahčan ne pričakuje.

Pa vendar se vrti

Med svetlimi izjemami, ki jim je uspelo »ujeti ta vlak« in še vidijo prostor za širitev, je Zavarovalna skupina Sava. Njena obvladujoča družba je Sava RE, ki opravlja dejavnost pozavarovanja v več kot sto državah. Skupina je s svojimi odvisnimi družbami prisotna na trgih Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Črne gore in na Kosovem. V Sloveniji posluje v okviru družb Zavarovalnica Sava in življenjska zavarovalnica Vita. Zavarovalnica Sava v Sloveniji dosega 19,4-odstotni tržni delež in je druga po velikosti. Relativno visok tržni delež skupina dosega še v Črni gori (14,5 odstotka), na Kosovu (9,9) in v Makedoniji (8,4), medtem ko so v Srbiji in na Hrvaškem možnosti za širitev še velike, saj v Srbiji skupina pokriva le 2,9 odstotka trga, na Hrvaškem pa 1,3 odstotka.



Na dolgi rok vidijo možnosti za širitev tudi v drugih državah centralne in jugovzhodne Evrope, kjer skupina še ni prisotna. Kot poudarja predsednik uprave Save RE Marko Jazbec, jim je pri tem pomembno zlasti stabilno makroekonomsko okolje države, velikost in profitabilnost ciljne zavarovalnice, ustrezna solventnost, vsekakor pa tudi kvalitetna struktura portfelja in kvalitetni distribucijski kanali. »Priložnosti za širitev poslovanja v zavarovalni dejavnosti vidimo v nadaljnji diverzifikaciji portfelja, razvoju obstoječih in uvajanju novih prodajnih poti, razvoju novih zavarovalnih produktov in storitev, razvoju obstoječih in novih dopolnilnih storitev ter v povečanju uporabe sodobnih pristopov in novih tehnologij,« našteva Jazbec.

V državah bivše Jugoslavije je po njegovih izkušnjah poznavanje trga in pridobljeno zaupanje še vedno primerjalna prednost slovenskih podjetij. Kljub temu pa je, dodaja, konkurenca zavarovalnic v teh državah močna, zato ne preseneča podatek, da slovenske zavarovalnice v večini teh držav nimajo vodilnega položaja na trgu, razen v Črni gori in Makedoniji, kjer so slovenske zavarovalnice po tržnem deležu med prvimi tremi. Na ostalih trgih so močne predvsem lokalne ali ostale tuje zavarovalnice.

Prevladujejo obvezna zavarovanja

Škarje v razvitosti zavarovalništva je začela razpirati že kriza v devetdesetih letih in v državah bivše Jugoslavije prekinila kontinuiteto rasti panoge, medtem ko se je v Sloveniji tedaj uspešno krepila. Danes se trgi razlikujejo po BDP na prebivalca in po kupni moči, kar se odraža tudi v zavarovalni premiji na prebivalca. V tem pogledu so vsi trgi, na katerih nastopa Zavarovalna skupina Sava, manj razviti od slovenskega. V Črni gori, kjer so plače med višjimi, znaša povprečna neto plača okoli polovico slovenske. Logična posledica je, da imajo na takšnih trgih potem največji delež zavarovanja, ki so zakonsko obvezna, hkrati pa je zaradi velikega števila zavarovalnic na teh trgih konkurenca močna. Zakonodaja pa se približuje evropski in Jazbec verjame, da bo to spodbudilo njihov razvoj.



Kupna moč vpliva tudi na zavedanje o pomembnosti omejevanja tveganj prek zavarovalnih produktov. To je še na precej nizki ravni. Po besedah Marka Jazbeca prevladuje obvezno avtomobilsko zavarovanje, ostale oblike pa se le počasi razvijajo. »Povprečen Hrvat,« ponazarja s številkami, »je v letu 2019 za zavarovanje porabil le slabih 30 odstotkov zneska, ki ga za to nameni povprečni Slovenec, drugod je penetracija zavarovanj še nižja. V Črni gori je ta delež 13,3 odstotka, v Srbiji 10,5 odstotka, v Severni Makedoniji 6,9 odstotka in na Kosovu 4,8 odstotka. V Zavarovalni skupini Sava vidimo v tem priložnost za rast, saj je pričakovati konvergiranje teh trgov k bolj razvitim tudi na področju zavarovalnih storitev.«