Poslovno okolje se izboljšuje, a priložnosti je še veliko

Poslovno okolje v Sloveniji se izboljšuje, v zadnjem desetletju so uspešni podjetniki v družbi ostali bolj spoštovani, ljudje bolj zaznavajo poslovne priložnosti, se je pa močno povečal strah pred neuspehom, ki je pri nas večji kot v povprečju v Evropi, povečalo se je zadovoljstvo z vladnimi programi.

Največja mednarodna raziskava podjetništva Global Entrepreneurship Monitor, v kateri Slovenija sodeluje 20 let in pri nas poteka pod vodstvom ekipe strokovnjakov z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, kaže na splošno izboljšanje podjetniškega ekosistema, še vedno pa je veliko priložnosti za izboljšave. V raziskavi, izvedeni lani, v kateri sodelujejo strokovnjaki in podjetniki vseh starosti, veliko bolje kot pred desetimi leti ocenjujejo podporo države, pri čemer pa še vedno nobena ocena na lestvici od ena do pet ne presega 3,5. S to oceno so ocenili vladne programe (pred desetimi leti 2,5), podpora vladnih politik ter regulativa, dostopnost in zadostnost finančne podpore so ocenjene s trojko oziroma nekoliko manj in so v primerjavi z raziskavo pred desetimi leti ocenjene bolje za pol točke.

Anketirani ocenjujejo s približno 3,5 tudi poslovno in strokovno ter fizično infrastrukturo, dinamičnost notranjega trga, že pod tri pa je padlo zadovoljstvo s podjetniškim izobraževanjem po srednji šoli – s tem so strokovnjaki in podjetniki vsako leto manj zadovoljni, kljub nenehnemu opozarjanju prav na to. Podjetniško izobraževanje v osnovnih in srednjih šolah je na mrtvi točki že zadnjih 20 let, ocenjujejo ga z oceno, nekoliko višjo od dve. Notranji trg (odprtost, bremena) se je po mnenju anketiranih nekoliko izboljšal in ima podobno oceno kot preostala področja, ki jih ureja država, torej slabo trojko.

Človeški kapital pomembna prednost

Slovenija ima dober položaj z vidika tveganja države in z vidika poslovnega okolja, na vprašanje o poslovnem okolju in ključnih tveganjih pri nas ocenjujejo v družbi Coface. Ocena tveganja za državo je »zadovoljiva«, kar po njihovi metodologiji pomeni manj ugodne in/ali spremenljive makroekonomske ter finančne obete. Poslovno ozračje ima po besedah Diane Karachanski, ekonomistke v Cofacu, lahko nekaj pomanjkljivosti, še vedno pa ima najvišjo možno oceno.

Posledice nemške recesije v Sloveniji čez pol leta

Poslovna poročila podjetij so v splošnem dostopna in zaupanja vredna, izterjava dolgov je učinkovita, domači trg je skoraj popolnoma odprt, našteva. »Dejavnika, ki Sloveniji omogočata konkurenčnost v primerjavi s tujimi tekmeci, sta poslovanje v različnih in zahtevnih gospodarskih dejavnostih, kot so avtomobilska, farmacevtska industrija, energetika ter elektronika, ter vpetost v evropske dobavne verige,« ocenjuje Diana Karachanski. Neposredne tuje naložbe v Sloveniji se povečujejo, je še dodala in navedla podatke Banke Slovenije, po kateri so tuje naložbe pri nas konec lanskega leta znašale 20,2 milijarde evrov, kar je 7,6 odstotka več kot leto pred tem.

Prednost Slovenije je tudi človeški kapital. Po raziskavi The Human Development Index za leto 2022 naša država zaseda 23. mesto in se uvršča tudi pred veliko držav EU, kot so Španija, Francija in Italija. »To pomeni, da je prebivalstvo dobro izobraženo, in to je lahko primerjalna prednost države, kakor so prednosti tudi članstvo v evrskem območju, Natu in OECD,« še pravi Diana Karachanski.

Odprtost prinaša tudi večjo odvisnost

Med negativnimi dejavniki, ki zavirajo konkurenčnost Slovenije, izpostavlja majhen domači trg in dejstvo, da je država močno odprta navzven, kar pomeni, da je odvisna od povpraševanja v tujini. Nemčija, ki je pomembna partnerica Slovenije, se spopada s težavami, tako da se povpraševanje iz te države po slovenskih izdelkih zmanjšuje. »Drugi problem je staranje prebivalstva, demografska rast pa temu ne sledi, kar povzroča pomanjkanje delovne sile. Tudi upravni in sodni postopki so počasni in bi lahko ovirali naložbe in registracijo novih podjetij,« sklene Cofacova ekonomistka Diana Karachanski.