Na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2022, ki jo objavlja švicarski Inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), je Slovenija zasedla 38. mesto, kar je dve mesti bolje kot lani, ko je padla za pet mest. S tem se je med 63 sodelujočimi državami v raziskavi uvrstila med trideseterico tistih, ki so izboljšale svoj konkurenčni položaj.

Spremembe so nastale tudi na vrhu lestvice, kjer je prvo mesto prevzela Danska (lani tretja), sledijo pa ji Švica (lani prva), Singapur (lani peti), Švedska (lani druga) in Hongkong (lani sedmi). Po lestvici navzgor pa so največje premike zaznale Hrvaška (za 13 mest), Savdska Arabija (osem mest), Indija (šest mest), Islandija (pet mest), Estonija, Peru in Filipini (za štiri mesta). Največji padec, za kar enajst mest, je zabeležila Nova Zelandija, sledi ji Kazahstan s padcem za osem mest; za sedem mest pa so padle Malezija, Ciper in Indonezija ter Jordanija.

Na konkurenčnost regij, držav in podjetij je precej vplivala pandemija, poudarja dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER). Spremenjene razmere pa so v vseh državah poudarile pomembnost inovacij, inovativnosti podjetij in digitalne preobrazbe ter tudi sodelovanja javnega in zasebnega sektorja.

Gospodarsko uspešnejši

Področja, na katerih se Slovenija uvršča najvišje na lestvici sodelujočih držav, ostajajo podobna kot v preteklem letu: mednarodna trgovina, raven cen, družbeni okvir (socialna kohezija, enakost v porazdelitvi dohodka, enakopravnost žensk in moških) ter izobraževanje. Pri tem je naša država izboljšala uvrstitev na tri od štirih sklopov, ki jih spremlja indeks konkurenčnosti: pri gospodarski uspešnosti smo pridobili pet mest (26. mesto), pri poslovni učinkovitosti dve mesti (43. mesto) in vladni učinkovitosti eno mesto (42. mesto), medtem ko smo pri infrastrukturi ohranili lansko uvrstitev (33. mesto), pojasnjuje mag. Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

V sklopu gospodarska uspešnost je Slovenija v obdobju pandemije močno izboljšala uvrstitev – pet mest v lanskem letu in še pet mest v letošnjem letu. »K boljši uvrstitvi so pripomogli obsežni vladni ukrepi za blažitev posledic epidemije, usmerjeni v stabiliziranje razmer na trgu dela in pomoč podjetjem z likvidnostnimi težavami, ter uspešno poslovanje podjetij, zlasti izvoznikov že v prvem letu epidemije, nato pa močno okrevanje domačega gospodarstva in potrošnje leta 2021. Podlaga za visoko gospodarsko rast je bil tudi dober finančni položaj podjetniškega sektorja pred izbruhom epidemije, ki se je v obdobju po finančno-gospodarski krizi v prejšnjem desetletju precej razdolžil,« še pravi Sonja Uršič.

Znotraj sklopa gospodarske uspešnosti smo prav v podsklopu domače gospodarstvo, ki ocenjuje zmožnost domačega gospodarstva za rast, na letošnji lestvici pridobili devet mest in se uvrstili na 35. mesto. Pri tem smo se na kazalniku stopnja rasti bruto domačega proizvoda in stopnja rasti bruto investicij v osnovna sredstva uvrstili med prvih petnajst držav na lestvici. K povišanju ranga Slovenije je pripomogla tudi boljša uvrstitev v podsklopu mednarodnih investicij, kjer smo v zadnjih dveh letih pridobili sedem mest. Kljub temu to področje še vedno ostaja naša konkurenčna slabost, saj smo na nizkem 51. mestu.

Skromen napredek pri vladni učinkovitosti

V sklopu vladna učinkovitost je Slovenija izboljšala uvrstitev z lanskega 43. na 42. mesto, kar pa je skromen napredek v primerjavi z lanskim padcem za pet mest. »V sklopu vladna učinkovitost ocenjujemo zdravje javnih financ, fiskalno politiko, učinkovitost delovanja vlade in centralne banke (institucionalni okvir), poslovno zakonodajo ter družbeni okvir, ki naj zagotavlja poštenost, pravičnost, enakost in varnost. K boljši uvrstitvi sta letos največ pripomogli boljša uvrstitev na podsklopu javnih financ (za sedem mest, uvrstitev na 41. mesto) in institucionalnega okvira (pet mest, uvrstitev na 34. mesto). Stanje javnih financ se je leta 2021 izboljšalo zaradi večjih davčnih prilivov ob izrazitem gospodarskem okrevanju in znižanja izdatkov za blaženje posledic epidemije, vendar, kot opozarja fiskalni svet, se je lani okrepila tudi rast izdatkov, ki so delno trajne narave in bodo vplivali na javnofinančni položaj srednjeročno,« še dodaja sogovornica.

Po njenih besedah je izboljšanje v podsklopu institucionalni okvir, kjer smo se po lanskem padcu za pet mest ponovno uvrstili na 34. mesto, predvsem posledica boljše uvrstitve pri kazalnikih, vezanih na politiko centralne banke in njen vpliv na gospodarstvo, medtem ko je bil padec lani predvsem posledica slabše ocenjenih kazalnikov delovanja javnih institucij, kjer pa v zadnjem letu večinoma nismo izboljšali uvrstitve.

»Od izbruha epidemije smo tako izgubili več mest na lestvici pri kazalnikih transparentnost vladne politike, administrativne ovire ter problem korupcije in podkupovanja, kjer se uvrščamo med 41. in 43. mestom. Z vidika konkurenčnosti poslovne zakonodaje, ki je eden od podsklopov vladne učinkovitosti, smo uvrstitev izboljšali za dve mesti (44. mesto), kar pa je malo v primerjavi z lanskim padcem za deset mest (v letih 2019 in 2020 smo se uvrščali na 35. in 36. mesto). Medtem ko se na kazalnikih število postopkov za ustanovitev podjetja in višina uvoznih dajatev uvrščamo med petnajst najboljših držav, smo pri več kazalnikih pri repu lestvice (med 59. in 54. mestom): učinkovitost zakonskega okvira, ki ureja brezposelnost (z vidika spodbud za iskanje zaposlitve), delovnopravna zakonodaja (na primer najemanje in odpuščanje delavcev, minimalne plače) in zakonodaja na področju zaposlovanja tujcev.«

Po lanskem padcu malo boljši pri poslovni učinkovitosti

Slovenija je v sklopu poslovna učinkovitost v zadnjem letu pridobila dve mesti in se uvrstila na 43. mesto, potem ko je lani izgubila šest mest. V sklopu poslovna učinkovitost se ocenjujejo produktivnost in učinkovitost podjetij, trg dela, dostop podjetij do različnih oblik financiranja, menedžerske prakse ter odnose in vrednote v družbi.

Najbolj je k zvišanju ranga v zadnjem letu pripomogla boljša uvrstitev na podsklopu produktivnost in učinkovitost, kjer smo, kot pravi Sonja Uršič, po dveh letih padanja na lestvici uvrstitev letos izboljšali za šest mest in se uvrstili na 31. mesto, enako kot leta 2019.

Za štiri mesta smo izboljšali tudi uvrstitev v podsklopu menedžerske prakse (37. mesto). »Na izbranih kazalnikih menedžerskih praks, na katerih smo lansko leto beležili padec, smo letos izboljšali uvrstitev: uporaba masovnih podatkov pri poslovnem odločanju, razširjenost podjetništva v poslovanju, agilnost podjetij, skrb za zadovoljstvo kupcev in predvidevanje sprememb na trgu. Tudi na področju odnosov in vrednot smo uvrstitev izboljšali za štiri mesta, a ostajamo na nizkem 50. mestu. Najslabše se uvrščamo z vidika odprtosti nacionalne kulture do tujih idej, prilagodljivosti ljudi na spremembe, odnos ljudi do globalizacije ter razumevanje potreb po ekonomskih in socialnih spremembah.«

Pri infrastrukturi tako kot lani

V sklopu infrastruktura, kjer se ocenjuje razvitost osnovne, tehnološke in znanstvene infrastrukture, ter področji zdravja in okolja ter izobraževanja, je Slovenija ohranila lansko 33. mesto. Glede na lani pa smo izboljšali uvrstitev v podsklopih osnovne in tehnološke infrastrukture (za štiri in tri mesta), kjer smo lani zabeležili večja padca (šest in sedem mest), ter pri izobraževanju (dve mesti).

»Na področju osnovne infrastrukture je sicer Slovenija po letu 2018 močno poslabšala uvrstitev in je danes šele na 42. mestu, kar je najnižje mesto med vsemi podsklopi infrastrukture. Velik padec v uvrstitvi smo v tem obdobju zabeležili na kazalnikih: učinkovitost infrastrukture za distribucijo blaga in storitev (37. mesto), učinkovitost in ustreznost energetske infrastrukture (34. mesto), delež odvisnega prebivalstva (52. mesto) – kazalnik meri razmerje med odvisnim prebivalstvom, to so mladi do 15 let in starejši od 65 let, in delovno aktivnim prebivalstvom ter na kazalniku kakovost letalskega prometa (60. mesto).«

Na področju tehnološke infrastrukture je naša država v zadnjem letu najbolj izboljšala uvrstitev pri kazalniku, ki ocenjuje zakonodajno okolje z vidika podpore razvoju in uporabi tehnologij, ter pri kazalniku, kolikšno skrb podjetja namenjajo internetni varnosti, mesta v mednarodni primerjavi pa je pridobila tudi z vidika stroškov mobilne telefonije. Na drugi strani pa smo po besedah Sonje Uršič poslabšali uvrstitev glede obsega investicij v telekomunikacije (20. mesto), z vidika razpoložljivosti usposobljenih inženirjev (53. mesto) ter pri oceni podjetij glede tega, v kolikšni meri komunikacijske tehnologije ustrezajo potrebam podjetij (39. mesto). V zadnjem letu smo dve mesti pridobili še v podsklopu izobraževanje, ki je eden bolje ocenjenih podsklopov konkurenčnosti Slovenije (20. mesto), medtem ko smo pri zdravju in okolju izgubili še eno mesto, skupno v obdobju 2018–2020 že štiri mesta.

Investicijska privlačnost države

Projekt raziskave slovenske konkurenčnosti po metodologiji IMD že več let sofinancira javna agencija Spirit Slovenija. Raziskava spremlja kratkoročno investicijsko privlačnost države in s tem privlačnost poslovnega okolja tudi za prihod tujih neposrednih investicij. To pa je eno od pomembnih področij delovanja agencije, navajajo. »Uvrstitev Slovenije na lestvici nam služi za predstavitev našega poslovnega okolja in primerne lokacije za privabljanje investitorjev, predvsem z vidika konkurenčnih držav. V pomoč pa nam je tudi pri pripravi programov za ustvarjanje politike in ukrepov spodbujanja internacionalizacije ter domačih in tujih investicij,« je ob predstavitvi raziskave IMD povedal Vid Habjan, vodja sektorja za spodbujanje tujih neposrednih investicij na Spiritu.