Han: Ne smemo dopustiti, da Evropa postane muzej na prostem

»Izvozniki predstavljajo enega glavnih motorjev naše gospodarske rasti. Statistike trenutno kažejo relativno dobro sliko, a pasti, ki prihajajo, se v gospodarstvu še kako zavedamo,« je udeležence poslovne konference o novih priložnostih in izzivih oddaljenih trgov za slovenski izvoz, s katero se zaključuje Delova večmesečna kampanja Izvozniki 2024, nagovoril minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han.

»Brez inovativnosti in poguma pri soočanju z globalnimi trgi bi naša država težko ohranjala konkurenčnost v vedno bolj zapletenem globalnem gospodarstvu,« je nadaljeval.

Pri tem je omenil spremembe, ki smo jim priča na področju evropske, zlasti avtomobilske industrije: »Na MGTŠ spremljamo premike v Nemčiji, ki je ena naših najbolj pomembnih gospodarskih partneric. Naloga države je, da v primeru poslabšanja razmer predvsem zaradi zunanjih zadev, pomaga domačim podjetjem, če hočemo zavarovati delovna mesta v njih.«

Potencial Indije je izreden

Slovenija sama ne bo zmogla te naloge, ugotavlja Han: »Zato pričakujem, da bo v prihodnje Evropska komisija spremenila smer, v katero je zašla. Padanje konkurenčnosti in zapiranje evropskih tovarn bo treba preprečiti. Evropa je preveč regulirana celina, zato nas Kitajska in ZDA prehitevajo.«

Draghijev načrt je po njegovem mnenju dobra osnova za to, da gre Evropa v drugo smer. A za to bo morala bistveno več sredstev nameniti inovativnosti in novim tehnologijam. Z intervencijo Evrope moramo krivuljo obrniti navzgor, je prepričan Han.

Zeleni prehod da, a le s socialno komponento

Delova konferenca Izvozniki 2024. Levo Tibor Šimonka, na sredi Stojan Petrič, desno Matjaž Han. FOTO: Blaž Samec

»Zeleni prehod je moderen, a brez socialne komponente ga ne bo mogoče realno izpeljati, kot smo si ga zamislili. Zeleni prehod ne sme osiromašiti ljudi, ki živijo od svojega dela. Lepo je imeti električni avto, a delovni ljudje si ga ne morejo privoščiti. Če ga ima le elita, nismo naredili nič.« O prihodnosti evropskega gospodarstva se je treba pogovarjati tudi v Sloveniji.

Kaj narediti za prihodnost domačega gospodarstva?

Kot ugotavlja minister Han, s konzervativnim varčevanjem očitno ne bo šlo. V Sloveniji preveč izgubljamo pomembne vire kapitala, je bil kritičen, kar zavira tokove, za katere si želimo, da pomagajo gospodarstvu k večji dodani vrednosti.

V Sloveniji ima prebivalstvo v depozitih na bankah kar nekaj denarja, je dejal in dodal, da je čas, da »neravnovesje med naložbami in depoziti spremenimo«. »A za to moramo izpolniti resen pogoj: prebivalstvo mora zaupati vladajočim, ti pa morajo vzpostaviti zaupanje v ljudeh, da bodo prihranke investirali v produkte, ki bodo njim prinesli dodano vrednost, državi pa svež kapital.« In to je po njegovem »absolutno naloga vlade«.

Delova konferenca Izvozniki 2024. FOTO: Blaž Samec

Kako pa bo Slovenija v prihodnje bolje izkoristila svoj finančni sistem in kapitalski trg?

»Naloga vladajočih je, da izpelje nekatere zadeve. Brez gospodarstva ni prave socialne varnosti, vse skupaj pa mora temeljiti na trajnostnih rešitvah in dolgoročnem razvoju,« odgovarja minister.

V Indijo le z dobrim dolgoročnim načrtom

Na MGTŠ so si na področju internacionalizacije slovenskega gospodarstva postavili ambiciozen cilj, da Slovenija postane regionalno stičišče za napredne tehnologije. Nekaj uspeha že žanje farmacevtska industrija. V tem kontekstu je pomembna mreža Indija – Slovenija za znanost, inovacije, tehnologijo in gospodarstvo, v kateri želimo, kot pravi Han, omogočiti podjetjem iz naše regije, da najdejo pot na največje trge. In Indija je po njegovem zagotovo tak trg. »Napoved, da popeterimo izvoz v Indijo, je lahko dobra popotnica za naprej in na MGTŠ bomo za to naredili vse,« je še zagotovil.

»Ne smemo dopustiti, da Evropa postane le muzej na prostem,« je še dejal: »Evropa mora spet postati industrijska velesila, saj ima znanje in kapital za to. Evropa mora spet narekovati tempo svetovnemu gospodarstvu, kar je v preteklosti že počela.«

Pazljivi moramo biti pri ukrepih glede Kitajske, da si z raznimi carinami ne naredimo več škode kot koristi, je opozoril minister, ki sicer ni zagovornik carin za kitajske izdelke, »ker bo Evropa plačala previsoko ceno«. »Ključ Evrope je v tehnološkem napredku, inovacijah in znanju, a zato mora Evropa zanje nameniti bistveno več denarja. Želim si, da izvozniki postanejo gonilna sila Slovenije. Država pa jim mora na tej poti prisluhniti in pomagati,« je zaključil.

Delo