Neomejen dostop | že od 9,99€
Tudi slovenska podjetja vse več širijo svoje poslovanje na tujih trgih, kjer pa morajo biti korak pred konkurenco. Zato morajo še bolj krepiti svojo konkurenčnost. Najnovejši podatki kažejo, da so julija slovenska podjetja izvozila za 5,46 milijarde evrov blaga. Izvoz v članice EU je dosegel 2,72 milijarde evrov, kar je za 11,3 odstotka več kot v istem obdobju lani, izvoz v nečlanice EU pa se je povečal za 41,8 odstotka na skoraj 2,74 milijarde evrov.
Kot je sredi tedna objavil statistični urad, se je julija blagovna menjava po dveh bolj umirjenih mesecih spet močno povečala. Izvoz je bil medletno večji za 24,8 odstotka, uvoz pa za 34,5 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom je bila julija 106,2-odstotna, Slovenija pa se je vrnila k presežku v blagovni menjavi, ki je dosegel 320,5 milijona evrov. Izvoz blaga je od začetka leta pa do konca julija dosegel 35,81 milijarde evrov, kar je za 9,6 odstotka več kot v prvih sedmih mesecih lani. Izvoz v članice EU se je povečal za le 0,6 odstotka na skoraj 18,54 milijarde evrov, izvoz v nečlanice EU pa za 21,1 odstotka na 17,27 milijarde evrov.
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da se podjetja spopadajo z negotovimi razmerami na globalnem trgu, kar pomeni dodatne izzive zanje. Poleg negotovosti zaradi političnih napetosti, geopolitičnih konfliktov in prihodnjih volitev v državah, kot so ZDA, se tržne razmere še naprej spreminjajo zaradi pritiskov za hitrejši zeleni prehod in sprememb v energetskem sektorju.
In kako se na to odzivajo v SID banki, državni razvojni in izvozni banki? Pojasnjujejo, da se SID banka temu prilagaja z usmerjenimi finančnimi produkti, ki podpirajo zelene tehnologije in trajnostne projekte. »Tveganja zaradi globalnih političnih napetosti vplivajo tudi na industrijo in povpraševanje po določenih izdelkih. Po začetku vojne v Ukrajini se je povpraševanje po obrambnih izdelkih močno povečalo. Zeleni prehod se je še pospešil, kar pomeni večje povpraševanje po zelenih tehnologijah, industrija premoga se ne financira in ne zavaruje več, podjetja se oddaljujejo od ogljikovodikov in se usmerjajo v trajnostne rešitve. Zato posebno pozornost namenjamo zavarovanju terjatev pri zelenih izdelkih, saj so zavarovalni produkti zasnovani tako, da podpirajo tudi zeleni prehod.«
Banka je zaradi potreb izvoznikov in prilagajanja tržnim zahtevam lani odprla zavarovalno politiko za kupce iz Ukrajine. »Priprave so trajale več mesecev, saj so postopki zahtevali svoj čas. Pri obrambne industrije pa smo politiko prilagodili tako, da je ob izpopolnjevanju določenih pogojev možno zavarovati tudi take terjatve.«
Izvozne posle slovenskih podjetij pa financira in zavaruje SID banka. Tako lahko na primer, kot pravijo, financirajo tujega kupca, da ta kupi slovensko blag; če ima kupec težave z boniteto, se lahko transakcija izvede prek njegove banke v tujini. Poleg tega financirajo in zavarujejo tuje družbe, če jih obvladuje matična družba v Sloveniji. »Financiramo delovna sredstva za izvoznike in takšne kredite tudi zavarujemo. Zavarujemo dolgoročne kredite za nakup osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev za izvoznike, pa tudi kredite za prevzem tujih podjetij. Poleg tega banke in izvoznike zavarujemo za bančne garancije, povezane s tujimi posli, v določenih primerih pa tudi za plačilne bančne garancije,« še pravijo in dodajajo, da lahko izvozniki pri njih zavarujejo rizike pred dobavo, na primer v primeru odstopa poslovnega partnerja od pogodbe ali zaradi nekomercialnih tveganj. SID banka izvaja tudi pozavarovanje kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev iz držav izven EU in OECD. Možno pa je zavarovati tudi naložbe slovenskih podjetij v tujini pred nekomercialnimi tveganji.
»Za podjetja, ki želijo prodreti na tuje trge, SID banka ponudi pomembno dodano vrednost. S prilagojenimi finančnimi rešitvami zmanjšujemo tveganja, kar podjetjem omogoča večjo varnost pri sklepanju poslov v tujini. Poleg financiranja in zavarovanja poskrbimo tudi za zaščito pred morebitnimi nepredvidenimi težavami, kot so neplačila ali politična tveganja. Tako pomagamo slovenskim podjetjem samozavestno širiti svoje poslovanje na mednarodne trge in krepiti njihovo konkurenčnost.«
Na vprašanje, koliko izvoznih poslov so zavarovali lani in v letošnjem prvem polletju, pa v SID banki odgovarjajo, da so v letu 2023 zavarovali izvozne posle v skupni vrednosti 1,45 milijarde evrov, v prvi polovici letošnjega leta pa v višini 0,73 milijarde evrov. In pri tem dodajajo, da so zavarovalni posli ključni za zaščito podjetij pred finančnimi tveganji pri poslovanju na tujih trgih. Z zavarovanjem podjetja zmanjšajo tveganje neplačil in drugih nepredvidenih težav, kar jim omogoča bolj varno širitev na mednarodnih trgih. S tem se povečata stabilnost in zaupanje v poslovanje, kar je še posebej pomembno v obdobjih gospodarske negotovosti.
S svojimi storitvami pa podjetjem na svetovnem trgu omogoča tudi Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ Ljubljana). Samo v obdobju od 2021–2023 so sodelovali s 3707 strankami, od tega je bilo 2450 slovenskih strank. »Samo lani smo sodelovali z več kot 600 večjimi slovenskimi podjetji. Največji del sodelovanja predstavlja prav dejavnost preizkušanja in certificiranja proizvodov, s katero podpiramo podjetja pri nastopu na tujih trgih.«
In kateri tuji trgi so za SIQ strateško pomembni? Veliko glavnino predstavlja sodelovanje z državami v EU, ki so tudi strateško najpomembnejše. Glavna tuja partnerica je Nemčija, ki ji sledijo Hrvaška, Italija, Avstrija, Švica in Srbija. »Več delamo tudi s podjetij iz Poljske in Češke. Sodelujemo tudi s Finsko, Dansko, Turčijo ter UK. Z drugimi državami sodelujemo manj, imamo pa načeloma partnerje iz vseh držav EU,« pojasnjujejo na SIQ. In dodajajo, da zunaj EU veliko sodelujejo s Tajsko in Tajvanom s storitvami preizkušanja in certificiranja proizvodov. Prek oddelka za mednarodne odobritve pa izvedejo veliko postopkov za ZDA, Kanado, Avstralijo, Koreja, Japonska, Tajvan, Kitajska.
SIQ Ljubljana je sicer lani ustvaril 54,2 odstotka prihodkov od prodaje na tujih trgih. »Našim storitvam zaupajo partnerji v 59 državah. Največji delež prihodkov smo ustvarili na evropskem trgu, predvsem v regiji DACH (nemško govoreče države), Italiji in v balkanskih državah.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji