Vodika še ne bo, bioplina tudi ne proizvajamo

Plin in plinska infrastruktura sta in še zaposlujeta evropsko politiko in predvsem gospodarstvo, ki zemeljskega plina ne more hitro nadomestiti, zlasti v postopkih, v katerih potrebujejo visoke temperature. Prihaja vodik, a je za zdaj še predrag, poleg tega bo vložek v novo plinovodno omrežje precej visok, pravi glavni direktor Plinovodov Marjan Eberlinc. Poraba plina v Sloveniji se je sicer ustalila na nekoliko nižjih ravneh, kar pa lahko spremeni začetek obratovanja plinske elektrarne v Ljubljani.

Od kod prihaja zdaj plin v Slovenijo? Povezujemo se z Azerbajdžanom in drugimi.

Letos večina plina prihaja iz Avstrije, nekaj tudi iz Hrvaške in le manjše količine iz italijanske smeri. Del tega plina se transportira v Italijo, nekaj pa tudi na Hrvaško. V nasprotju z našimi pričakovanji pa plin iz Italije ne teče v večjem obsegu v Slovenijo. Predvidevam, da gre za komercialne posle, pogodbeni odnosi našega največjega trgovca z Alžirci so vzpostavljeni, a plin priteče iz avstrijske smeri.

Sporazum je vzpostavljen tudi z Azerbajdžanom, pričakujemo, da se bodo kmalu vzpostavile tudi transportne poti za dobavo plina. Nekaj možnosti za dobavo od tam je, ena od njih je prek plinovoda TAP v smeri, ki gre iz Azerbajdžana do Italije, druga možnost pa je po plinovodu Turški tok, ki gre skozi Turčijo v smeri proti Madžarski in tako dopolnjuje preskrbo Evrope s plinom. Novi dogovori za preskrbo s plinom so aktualni, razpršitev virov je pomembna za zanesljivost preskrbe. Transport po ceveh je najcenejši, druge možnosti lahko povišajo končno ceno plina. Sicer pa imajo dobavitelji možnost, da sami poiščejo najugodnejše transportne poti za dobavo plina.

Zanimiva bo tudi Hrvaška.

Res je, hrvaška transportna pot je prav tako vse bolj aktualna. Prihodnje leto bodo povečali zmogljivosti LNG terminala na Krku, s približno treh na šest milijard kubičnih metrov plina na leto. Hrvati intenzivno gradijo tudi nove plinovode, ki gredo v smeri proti Sloveniji. S tem bi lahko celo pokrili vse potrebe za preskrbo slovenskega trga. Morajo pa najprej zgraditi plinovod do naše meje v Rogatcu, na slovenski strani moramo zgolj dograditi mejno regulacijsko postajo. Če bodo kapacitete dobav iz te smeri zelo povečane, bomo na slovenski strani zgradili kratek odsek plinovoda od Rogatca do meje s Hrvaško.

Kako pa poteka postopek zakupa zmogljivosti za prenos plina?

Dobra stran je, da smo v družbi Plinovodi zelo aktivni znotraj našega evropskega združenja operaterjev za plin ENTSOG, poleg tega smo tudi soustanovitelji družbe Prisma, ki je razvila evropsko platformo, na kateri se izvaja storitev zakupa zmogljivosti. Tako se na dražbah dnevno izvajajo postopki zakupa zmogljivosti plinovoda in dobavitelji lahko sprejemajo povsem neodvisno najugodnejše transportne poti za prenos plina, predvsem pa lahko kupujejo plin tam, kjer je najcenejši in ga potem operaterji prenosnih sistemov transportiramo do končnih uporabnikov. Tranzitne poti so po nastanku kriznih razmer povsem spremenjene, tudi v družbi Plinovodi smo se tem razmeram povsem prilagodili.

Od tega so odvisni vaši prihodki.

Tranzitni tokovi prek Slovenije so se v zadnjem obdobju zmanjšali. Evropski plinski trg se je stabiliziral, Hrvaška je s svojim terminalom postala dovolj oskrbovana in neodvisna, celo presežke plina imajo, ki ga pošiljajo v sosednje države. Italija si je dodatno zagotovila nove količine plina iz severne Afrike. Avstrijci so obdržali ruski plin, dolgoročni sporazum z Rusi imajo do leta 2040, ki ga ne morejo prekiniti, saj bi to lahko imelo finančne posledice, dodatno pa krepijo svoje transportne povezave do Nemčije. Madžari so prav tako razpršili svoje dobavne vire plina, ki ga sprejemajo iz več smeri. Verjamemo, da bomo Plinovodi v kratkem sklenili dogovor z madžarskim operaterjem in začeli graditi prenosni plinovod, ki bo s plinom povezal tudi Slovenijo in Madžarsko. Ta prenos bo postal lahko zelo aktualen, če sporazum o transportu plina prek Ukrajine iz Rusije konec leta ne bo dogovorjen.

Iz Italije gre plin v Avstrijo. Ni nevarnost, da bodo tudi Hrvati obšli Slovenijo?

Plinske poti so v Evropi že desetletja precej dobro začrtane, tudi v prihodnje bomo uporabljali tradicionalne transportne poti za prenos plina.

Zdaj je Vladimir Putin Evropi znova sporočil, da ji je Rusija pripravljena dobavljati plin, če ga le hoče. Več poti je še uporabnih.

Pri Severnem toku je ena cev še uporabna, skozi Ukrajino sta dve večji transportni poti, ena od teh še obratuje, plinovod Jamal skozi Poljsko je bil med prvimi, ki je prekinil obratovanje, Turški tok pa deluje, pretok je do 50 milijonov kubičnih metrov na dan. Vendar v celotni strukturi dobave plina v Evropo dobava plina iz Rusije predstavlja manj kot deset odstotkov. Kar 40 odstotkov dobav omogočajo terminali za utekočinjeni plin, precej je tudi norveškega plina. Več napovedi pa je, da se bo konec leta ustavil še pretok plina iz Rusije prek Ukrajine.

Ob tem se vrstijo očitki, da je plin v Evropi nesorazmerno drag.

Cenovna razmerja med Evropo in ZDA ter zlasti Kitajsko oziroma Azijo so porušena. Ekonomska konkurenčnost Evrope se je zmanjšala, eden od vplivnih dejavnikov na ceno produktov v Evropi je prav gotovo tudi visoka cena energije.

Plin je pomemben energent za Evropo in Slovenijo. Elektrike in plina porabimo skoraj enako.

Elektrike porabimo okrog 13 teravatnih ur (TWh), plina pa okrog devet TWh. Pričakujemo, da se bo poraba plina povečala na deset do 11 TWh, ko bo začela ljubljanska Te-Tol uporabljati plin. Toda tudi ob vseh ukrepih EU po zmanjšanju porabe plina, uredbi o znižanju porabe plina za 15 odstotkov v obdobju enega leta, se je poraba v letošnjem letu celo nekoliko povečala. To kaže, da se je trend zmanjševanja porabe plina ustavil. Po drugi strani pa smo zaskrbljeni tudi zaradi zadnjih napovedi gospodarstva, da se proizvodnja ohlaja, ne samo v Nemčiji, tudi v Sloveniji. Industrija je naš največji uporabnik in neposredno vpliva na obseg porabe plina.

Plina se ne da zamenjati tako hitro.

Povsod tam, kjer potrebujejo proizvodni procesi visoke temperature, je plin zelo težko nadomestiti. Pri industrijski rabi tako ni zaznati padca porabe plina. Določen padec je le pri gospodinjskih uporabnikih, kjer so plin zamenjale toplotne črpalke v povezavi s solarno energijo.

Alternativa plinu naj bi bil vodik, za kar pa potrebujemo presežno proizvodnjo elektrike.

Prepričani smo, da je mogoče v plinovodno omrežje za zemeljski plin vtiskovati približno deset odstotkov vodika. A uredba EU, ki je bila objavljena julija letos, predvideva vtiskavanje le do dveh odstotkov vodika v sistem z zemeljskim plinom. Zato bomo v Sloveniji zgradili vodikovodno infrastrukturo tako, da bomo del obstoječe infrastrukture nadgradili za uporabo izključno z vodikom, delno pa bomo zgradili nove vodikovode. To bo resen investicijski zalogaj, posodobiti bo treba velik del prenosnega plinovodnega sistema.

V Sloveniji posebnega napredka pri proizvodnji vodika žal še ni, vendar je pričakovati napredek pri razvoju, proces uporabe vodika se bo nadaljeval, teh procesov ni mogoče več ustaviti. Pričakujemo, da bodo prve molekule vodika pritekle v Slovenijo iz sosednjih držav.

Kaj pa bioplin in sintetični plini?

V Sloveniji je veliko pobud, vendar pravega preboja na strani proizvodnje še ni. Večina bioplinarn je v težavah, ker so bile prepuščene same sebi. Želimo si, da bi se sistemsko pristopilo k tej dejavnosti. Da sistem proizvodnje biometana lahko deluje, dokazujejo Danci, ki imajo v plinovodnih ceveh že 40 odstotkov biometana. Razlika med biometanom in vodikom je velika, biometan lahko takoj prenašamo po obstoječem plinovodnem sistemu, le dovolj čist mora biti. Razvoj na tem področju še ni tak, kot bi si ga želeli. Predvsem pogrešamo spodbude za namen proizvodnje tako za vodik kot tudi za biometan.

Energetska bilanca proizvodnje vodika in nato proizvodnje elektrike je slaba, vodik pa tudi zato drag.

Vodik je mogoče direktno vtiskavati v prenosni plinovodni sistem in ga tudi shranjevati. Za njegovo proizvodnjo se lahko uporablja presežke iz proizvodnje elektrike, predvsem takrat, ko ima negativno ceno. Res pa je, da mora elektrolizer delovati konstantno, da je učinkovit in cena ni previsoka.

Tudi osončenost pri proizvodnji elektrike iz sončne energije mora biti boljša, kot je Sloveniji, da je proizvodnja rentabilna. Tu je potreben razmislek. Večji projekti so v pripravi v Afriki, tudi v Španiji, kjer je osončenost boljša. Preteklo bo še nekaj časa za implementacijo proizvodnje, pri tem moramo biti iskreni. Časovnice so primerljive s časom, ko smo prvič začeli postavljati sončne elektrarne. Na taki stopnji so projekti z vodikom. Na začetni fazi razvoja je ekonomiko proizvodnje brez dodatnih spodbud težko izkazati.

Kaj pa o vodiku pravi NEPN?

NEPN posveča veliko pozornost obnovljivim plinom in tudi vodiku. Treba bo pogledati širšo sliko, kako se sistemi proizvodnje razvijajo, se povezovati, iskati sinergije znotraj elektro- in plinske infrastrukture ter proizvajalci in predvsem nepovratne evropske finančne spodbude, ki pa so jih v zadnjem obdobju prejele le velike evropske države za velike projekte.

Plina pa kljub krizi nikoli ni zares zmanjkalo.

Težav pri preskrbi s plinom v Sloveniji nismo zaznali, tudi ob prekinitvi dobav iz Rusije ne. Po Evropi so hitro zgradili več novih terminalov za utekočinjeni plin, transportne poti pretoka plina so se povsem spremenile in večje krize v preskrbi v Evropi ni bilo.

Skladišča so zdaj spet polna.

Tako kot lansko leto, so tudi letos že zdaj skoraj 93-odstotno polna. S preskrbo letos ne bo težav, veliko povezav je vzpostavljenih na novo, kar je dobro. Mi smo povečali zmogljivost na mejni postaji v Šempetru, v Ajdovščini pa smo zgradili tretjo enoto kompresorske postaje. V teh dneh začenjamo gradnjo nove mejne regulacijske postaje Vrtojba. Zagotovili bomo zmogljivosti za slovensko konično porabo, lahko tudi izključno iz zahodne smeri. Za vse nove objekte imamo dokumentacijo za gradnjo pravočasno pripravljeno, da se ne spopadamo z izzivi, ko je treba projekte začeti graditi.

Ste v lanskih katastrofalnih poplavah in plazovih doživeli kakšno škodo?

Izvajamo program spremljanja plazov na vseh plazovitih območjih. S tem do zdaj nismo imeli večjih težav. Tudi v času poplav je plinovodna infrastruktura delovala robustno in brez motenj.