Vodik se bo uveljavil, vprašanje pa je cena

V EU bo v prihodnjem obdobju pri razogljičenju gospodarstva pomembna tudi vloga vodika. Pri tem se različni deležniki povezujejo v različnih konzorcijih in čezmejnih projektih, kot je projekt severnojadranske vodikove doline, ki bi lahko pomembno pripomogel k razvoju vodikove industrije.

Več kot 20 nacionalnih združenj za vodik, med njimi tudi slovensko, je maja podpisalo listino o sodelovanju za vzpostavitev ugodnih pogojev za vodilno vlogo Evrope v vodikovih tehnologijah. Kljub prizadevanjem je bila EU pri zagotavljanju gradnikov za trg obnovljivega vodika le delno uspešna, je v pred kratkim objavljeni reviziji ugotavljalo Evropsko računsko sodišče. Evropsko komisijo (EK) je pozvalo k posodobitvi strategije za vodik na podlagi temeljite ocene več področij, tudi tega, kako prilagoditi tržne spodbude za proizvodnjo in uporabo obnovljivega vodika in kako razporediti omejen evropski denar. EK bi morala tudi analizirati, na katere dele vrednostne verige se je treba osredotočiti, katere industrijske panoge želi ohraniti in za kakšno ceno, in sicer glede na geopolitične posledice proizvodnje v EU v primerjavi z uvozom iz tretjih držav.

Vodikovi koridorji

Tudi NEPN predvideva pripravo regulatornega in podpornega okolja za proizvodnjo obnovljivih in nizkoogljičnih plinov ter pripravo plinovodnih omrežij za transport in preskrbo z novimi plini. Pri tem je indikativni cilj najmanj desetodstotni delež obnovljivega in nizkoogljičnega metana ter vodika v prenosnem in distribucijskem omrežju do leta 2030.

Slovenija načrtuje tudi dva dvosmerna vodikova koridorja: Madžarska–Slovenija–Italija in Hrvaška–Slovenija–Avstrija, ki bosta sestavljena delno iz obstoječe plinske in delno iz nove vodikove infrastrukture. Na oba cilja bo treba sicer še počakati, saj letos sprejeta evropska zakonodaja za desetodstotni delež vodika v zemeljskem plinu predvideva že vodikovode, ki pa so precej dražji od plinovodov.

Posodobitev transportnega sistema

Podjetje Plinovodi že izvaja aktivnosti za pripravo prenosnega plinovodnega sistema za injiciranje in delovanje z vodikom in obnovljivimi plini. Glavni direktor Plinovodov Marjan Eberlinc pojasnjuje, da imajo več projektov in vedo, kaj morajo storiti do dveh odstotkov vodika in kaj za sto odstotkov vodika. »Vgradili smo že tri kromatografe, ki merijo tudi vodik v sistemu, zdaj bomo še enega v Podlogu. Zahtevnejša naloga je stoodstoten vodik, za katerega bo treba posodobiti ves transportni sistem.«

Pri tem je vsaki državi članici EU prepuščeno, da se ukvarja s temi projekti. »Nizozemci gradijo 1200 kilometrov vodikovodov, Nemci pa jih imajo v gradnji 9200 kilometrov. Ne verjamem, da se bo prodor vodika ustavil. Je pa vprašanje, kaj se bo zgodilo s cenami vodika. Morale se bodo znižati, ker so nekonkurenčne s cenami plina. Ključni trenutek bo, ko bo nekdo vložil v elektrolizo,« pojasnjuje Eberlinc. In dodaja, da začenjajo prostorski načrt za dvosmerni vodikovod med Šoštanjem in Šentrupertom. Družmirsko jezero bo sončna elektrarna, za proizvodnjo vodika pa še ni rešitve, zato jo iščejo skupaj z investitorjem, HSE. Druga mala vodikova dolina je v Zasavju, pri čemer je Steklarna Hrastnik precej aktivna na tem področju.

Če je vodik alternativa zemeljskemu plinu, je treba opraviti vse korake, da ga začnemo proizvajati. »Višja oblika je sintetični metan, ki pa je zaradi dodatne faze še nekoliko dražji. Vodik se kaže kot energent prihodnosti in treba je slediti temu, kar se dogaja v Evropi.«