Scholz optimističen, podnebni svet pa z rdečim kartonom

Kancler Olaf Scholz si je včeraj­ ogledoval enega od parkov ­vetrnih elektrarn v Severnem Porenju­ - Vesfaliji, jutri si bo ogledal tudi inovativen način pridobivanja električne energije s pomočjo geotermalne energije. V tem času je strokovni svet za podnebna vprašanja njegovi vladi dodelil rdeči karton pri izpolnjevanju podnebnih ciljev.

Glede na trenuten tempo zniževanja izpustov ogljikovega dioksida bodo izpusti leta 2030 okoli 200 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida višji, kot bi smeli biti glede na podnebne cilje.

Tako je ocenil že minister za gos­podarstvo in podnebno politiko Robert Habeck, toda zaostanek bi lahko bil še večji. V podnebnem svetu namreč ugotavljajo, da ima vlada zelo pomanjkljive podatke, zato so lahko pripravili zgolj približno oceno. Na podlagi podatkov, ki jih imajo, ugotavljajo, da najslabše kaže prometu. Tu naj bi do leta 2030 zgrešili cilje za slabih 190 milijonov ton ekvivalenta izpustov ogljikovega dioksida, pri stavbah za 35, v industriji pa za približno 50. Cilje bosta na drugi strani presegla energetika in kmetijstvo, za slabih 40 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida.

Predsednik sveta Hans-Martin Henning je opozoril, da je največ­ja težava pri izpolnjevanju podnebnih ciljev ta, da je vladni program bolj ali manj le skupek želja. Le redki cilji so uzakonjeni, hkrati je vlada pred kratkim odpravila doseganje sektorskih ciljev. Podatek, da bo promet močno za­ostal za cilji, ki so doslej veljali, je zgolj orientacijski, ne predstavlja več zaveze za uvajanje politik, ki bi prometni sektor prisilile k znižanju izpustov. Že letos bi morala pristojna ministra za promet in gradnjo predstaviti rešitve za znižanje izpustov, a se to še ni zgodilo, so bili kritični v strokovnem svetu. Še več, vse kaže, da se tudi ne bo, saj vlada po besedah sveta ocenjuje, da to ni potrebno.

Scholz stavi na inovacije

V svetu za podnebna vprašanja so skeptični. Opozarjajo, da je vlada kanclerja Scholza že zdaj omilila nekatere zakone, ki so povezani s podnebnimi cilji. To na primer velja za zviševanje dajatve na izpuste ogljikovega dioksida, ki se je upočasnilo zaradi energetske krize, pa tudi pri zakonu o ogrevanju stavb, kjer so na pritisk liberalne FDP precej podaljšali prehodno obdobje za zamenjavo peči na olje in plin s podnebno sprejemljivejšimi. V svetu zato menijo, da bi lahko bil zaostanek za podnebnimi cilji leta 2030 še večji, kot ocenjuje vlada. Zato so jo pozvali, da začne čim prej izvajati resen monitoring.

Nemški kancler Olaf Scholz in premier Severnega Porenja -Vestfalije Henrik Wüst sta si ogledala park vetrnih elektrarn v Simmerathu, v katerega so investirali tudi prebivalci. FOTO: Ina Fassbender/AFP

Kakorkoli že, v vladi ostajajo optimistični in stavijo na pospešeno gradnjo vetrnih in sončnih elektrarn. V največji nemški zvezni državi Severno Porenje - Vestfalija nameravajo zato odpraviti omejitev, da morajo biti vetrne elektrarne od hiš oddaljene najmanj 1000 metrov. Kot je dejal premier zvezne dežele Henrik Wüst, pri tem tesno sodelujejo s prebivalci, ki lahko tudi investirajo v energetske projekte. Eden od takih je park ­vetrnih elektrarn v Simmerath-Lammersdorfu, ki ga je včeraj ­obiskal kancler Scholz. V občini že danes pridelajo skoraj dvakrat toliko električne energije, kot je porabijo, in so tako praktično ­»izvozniki«.

V vladi kanclerja Scholza stavijo tudi na tehnološke inovacije. Jutri bo kancler obiskal bavarski ­Geretsried oziroma območje geotermalne vrtine kanadskega podjetja Eavor. Ta namerava pridobivati toplo vodo s pomočjo prečrpavanja hladne površinske vode v globine, kjer se bo voda segrela, nato pa s takšno toplo vodo zagotavljati ogrevanje okoliškim prebivalcem ter proizvajati električno energijo. Projekt je z dobrimi 90 milijoni evrov podprl tudi Evropski ­investicijski sklad. Kancler Scholz si bo z bavarskim premierom Markusom Söderjem in predstavniki kanadske vlade ogledal napredovanje projekta, ki bi lahko prispeval k doseganju podnebnih ciljev vlade.