Kakšna je zavarovaljivost jedrskih projektov

Kakšna je možnost zavarovanj projektov novozgrajenih jedrskih elektrarn, je kot uvod v okroglo mizo predstavil Pawel Kowalewski, vodja sektorja za energetiko in rudarstvo pri GrECo Specialty GmbH. Trenutno zagotavljajo zavarovalne rešitve za največje delujoče in novozgrajene elektrarne v Evropi. Jedrske elektrarne je mogoče zavarovati v njihovem celotnem življenjskem ciklu, vendar je treba strategijo zavarovanja skrbno pripraviti in izvajati tako, da odraža posebnosti teh objektov,

Od prve jedrske elektrarne je industrija razvila odlične prakse obvladovanja tveganj, zaradi česar je jedrska energija zelo varna, pravi govorec. In kakšno je zaznavanje jedrskega tveganja? »Neznano in slabo zaznano tveganje, nizka frekvenca zaznavanja, sledi velika možnost katastrofe, pa tveganje kopičenja odškodninskih zahtevkov zaradi enega samega dogodka.Vse to je privedlo do razširjenih izključitev iz zavarovanja jedrskega tveganja, predvsem iz pozavarovalnih pogodb,« je dejal Kowalewski.

In predstavil mit št. 1, da jedrskih tveganj ni mogoče zavarovati. Zavarovalne pogodbe zajemajo nepremičnine, ki se nahajajo na katerem koli od zavarovalnih mest (prostorov), navedenih v pogodbi »Nadzorovano območje pa je: zadrževalnik (hermetično zaprto območje, prostori v njem ter oprema in premoženje v njih) ter nehermetični prostor. Gre za glavno operativno stavbo in njene prostore (prostori za dekontaminacijo in skladiščenje nizkoaktivnih odpadkov) ter del sanitarne stavbe, ki se nahaja na nadzorovanem območju ter njeni prostori in pisarne (vključno z dozimetrično kontrolno sobo, garderobami in radiokemičnim laboratorijem.). Poleg tega pa gre še za pomožne stavbe in njihove prostore, vključno s skladiščenjem nizkoaktivnih odpadkov, ter oprema in nepremičnine v njih. Pod pojmom prosta cona pa gre za naslednje: stroji in oprema, ki se nahajajo v drugih pomožnih stavbah v coni, vključno z delom sanitarne stavbe in njenimi prostori ter pisarno v prosti coni, upravnimi stavbami, njihovimi prostori, opremo in nepremičninami v njih.«

Zavarovljiva tveganja pa so: za odgovornost tretjih oseb (konvencije in (včasih) nad mejami za konvencije), za gradnjo/montažo (omejena razpoložljivost), premoženje (vsa tveganja, vključno z okvaro strojev), zaščita poslovnega dohodka/prihodkov ter terorizem.

In kot naslednje je Kowalewski predstavil mit, da jedrsko zavarovanje lahko ponujajo samo jedrski zavarovalni pooli, tj. združenje zavarovalnic za določen poslovni namen, običajno takrat, ko je finančno tveganje preveliko, da bi ga prevzela posamezna družba, in ga je mogoče obvladati le s skupnimi sredstvi. Rešitve za zadržanje tveganj pa so jedrske vzajemne zavarovalnice (EMANI, ELINI, NIRA, Modri Re) ter kaptivna zavarovalnica. Torej, vzajemna zavarovalnica je zavarovalnica, ki je v lasti imetnikov polic. Edini namen vzajemne zavarovalnice je zagotoviti zavarovalno kritje svojim članom in zavarovancem, njeni člani pa imajo pravico izbrati upravo. Kaptivna zavarovalnica je hčerinska zavarovalnica v popolni lasti, ustanovljena za opravljanje storitev zmanjševanja tveganja za matično družbo ali povezane subjekte.

Obenem je ovrgel tudi mit, da gradnja jedrske elektrarne zahteva jedrsko zavarovanje. Poudaril je, da do vnosa jedrskih snovi na gradbišče se lahko gradnja zavaruje na običajnih trgih. Po vnosu jedrskega goriva pa je projekt mogoče zavarovati le s katero koli od štirih rešitev jedrskega zavarovanja ali njihovo kombinacijo. In dodal, da finančne stranke pogosto zahtevajo zavarovanje gradnje, če gre za projektno financiranje.