Zgodba Slovenije je zgodba o ljubezni do športa

Medijska hiša Delo bo danes večmesečno poslovno kampanjo Športni dogodki kot posel sklenila s spletno poslovno konferenco Športni dogodki kot posel. Programski partner konferenčnega dela je podjetje Arista Plus pod vodstvom direktorice Milene Fornazarič. V okviru poslovne kampanje smo vsak četrtek od marca dalje v časopisu Delo in na njegovi digitalni platformi delo.si predstavljali teme, ki so se nanašale na športne dogodke in novo realnost ter na nove priložnosti, ki bi lahko zaustavile padec rasti športne industrije.



Goste in udeležence konference je pozdravil direktor Dela Andrej Kren. Uvodoma je opozoril na aktualne okoliščine, ki so zaznamovale tudi športno dogajanje. Ukrepi za preprečitev širitve covida-19 so podrli prvotne načrte organizacije velikih športnih prireditev, v letošnje leto so prestavili celo olimpijske igre, medtem ko je Evropski nogometni zvezi uspelo izpeljati ligo prvakov do finala, modelu pa so sledile tudi nekatere druge športne zveze na svetovni, regionalni in tudi lokalni ravni. Sicer pa je največ škode epidemija povzročila šolajoči se mladini, ki je bila zaradi prepovedi organizirane športne vadbe in treningov pri ekipnih športih pogosto prepuščena sama sebi in lastnemu interesu ter potrebi po fizični aktivnosti. Posledice bomo čutili še dolga leta, je zaključil Kren.


 

Za STO pomembno sodelovanje s športniki

Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak je govorila o tem, ali ima država motiv za organizacijo velikih športnih dogodkov. Predstavila je turistični produkt, aktivne počitnice in športni turizem, kot eden ključnih produktov slovenske turistične strategije, sodelovanje STO na mednarodnih športnih dogodkih in z vrhunskimi športniki ter izzive športnega turizma v prihodnje. »Zgodba Slovenije na področju športa je zgodba o ljubezni do športa in rekreacije, do narave, je zgodba o nacionalnem ponosu,« pravi Maja Pak in dodaja, da je prednost Slovenije v njeni raznolikosti na majhnem območju, kar prinaša izjemne možnosti za različne športne aktivnosti in rekreacijo; to navdihuje tudi naše vrhunske športnike. »Aktivne počitnice so med tremi ključnimi turističnimi produkti: govorimo o kolesarstvu, pohodništvu, smučanju, in adrenalinskih doživetjih. S tem naslavljamo geografsko razpršitev turističnih tokov in desezonalizacijo turizma, prav tako športni turizem (priprave športnikov v Sloveniji, športni dogodki in športna infrastruktura kot motivi za obisk). STO na področju športa Slovenijo predstavlja kot gostiteljico vrhunsko izvedenih velikih mednarodnih in nišnih športnih dogodkov, ter kot destinacijo za priprave in rehabilitacijo športnikov.
 
STO vrsto let sodeluje pri mednarodnih športnih dogodkih; v zadnjih treh letih posebej intenzivno, letos pa so to optimizirali s pozivom za organizatorje mednarodnih športnih dogodkov v Sloveniji. »Letos jih je bilo veliko, največji pa svetovno prvenstvo v biatlonu na Pokljuki, kjer smo predstavili lepote Slovenije več kot 300 predstavnikom medijev in dosegli več kot 160 milijonov ogledov. Zelo pomemben dogodek je bil tudi evropsko prvenstvo v nogometu do 21 let, ki si ga je ogledalo več kot 150 milijonov gledalcev. Pomembna je tudi Dirka po Sloveniji, saj na lep način prikazuje enega najpomembnejših turističnih produktov, tj. kolesarjenje,« je pojasnila Pakova in dodala, da STO že tri leta sodeluje z Eurosportom, tako da so si dirko ogledali gledalci v 123 državah. Pri projektu sodelujejo številne turistične destinacije v Sloveniji, slogan dirke pa je Boj za zeleno (Fight for Green), kar simbolizira usmerjenost v trajnostni razvoj, v varovanje okolja. STO je letos sodeloval tudi pri virtualni dirki po Sloveniji.
 
STO sodeluje tudi pri promociji naše države na mednarodnih športnih dogodkih v tujini, s ciljem izpostavitve slovenskega turizma in implementacije znamke I feel Slovenia. Kot pravi Pakova, je sinergija športa-turizma-gospodarstva-kulture izjemno pomembna pri dogodkih v tujini. Športniki so, kot pravi, odlični promotorji slovenskega turizma - vsi so naši ambasadorji, še posebej intenzivno pa sodelujejo z Luko Dončićem, Ilko Štuhec, Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem. Preko njihovih objav na družbenih omrežjih se krepi podoba Slovenije. »Primer uspešne marketinške zgodbe je bil ob Tour de France, kjer smo že pred samo dirko intenzivno predstavljali Slovenijo kot destinacijo za kolesarski turizem. S filmčki z Rogličem in ob zmagi Tadeja Pogačarja smo spisali zgodbe, ki smo jih posredovali široki mreži tujih medijev - dosegli smo 400 objav v tujih medijih in milijardo bralcev. Prav tako smo dosegli 10 milijonov uporabnikov, z objavami pa je bilo posledično 250.000 interakcij. V pravem trenutku smo znali izkoristiti uspeh naših športnikov," še pravi Maja Pak.


 

S sponzorstvom nad razbijanje tabujev

Primer aktivacije sponzorskih pravic na primeru paralimpijske reprezentance je predstavila Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija. Podjetje je njihov sponzor od leta 2016. Priložnost za sodelovanje z Zvezo za šport invalidov Slovenije – Slovenskim paralimpijskim komitejem (SPK) so prepoznali, ker imajo podoben cilj, to je razbijati tabuje in napačna prepričanja v slovenski javnosti o športnikih invalidih, o njihovih uspehih in dosežkih.
 


Sodelovanje poteka pod Lidlovo krovno trajnostno pobudo Ustvarimo boljši svet, vsako leto pa osvetlijo drugačno temo.

Prvo leto sodelovanja s SPK so oblikovali marketinško kampanjo Naš navdih ste vi. »Prvič v Sloveniji smo odmevno postavili športnike invalide na zmagovalni oder. V Arboretumu smo postavili razstavo Energije navdiha, ki si jo je ogledalo več kot 70.000 obiskovalcev,« je spomnila Tina Cipot. Namen je bil dvigniti zavest, da invalidnost ni ovira za sodelovanje v športnih aktivnostih, spodbuditi medijsko poročanje o športu invalidov ter pomagati k razvoju boljše in bolj strpne družbe.
 

Šport za krepitev samozavesti

 
Naslednje leto so v ospredje postavili misel, da je šport invalidov pomemben. »V slovensko družbo želimo vgraditi zmagovalno miselnost vrhunskih parašportnikov, ki poudarjajo, da so ovire le v glavi. Spodbujati želimo mlade invalide, da v večjem številu sodelujejo pri športnih dejavnostih in pri tem nagovarjamo tudi njihove starše, hkrati pa ustvarjamo ponudbo športnih dejavnosti, h katerim se mladi lahko priključijo,« je Cipotova opisala namen programa Postani športnik. Za promocijo so uporabili Lidlove komunikacijske kanale, SPK pa je pregledala ponudbe športnih klubov in pripravila načrte za vključevanje mladih invalidov na lokalni ravni. 
 
Cilji leta 2018 so se navezovalo na ugotovitve preteklega leta. Vključevanje mladih invalidov v standardne šolske programe je zelo pomembna, a na urah športne vzgoje so postavljeni ob rob. Pod geslom Misija samozavest so se podali v šole in spodbujali razmislek o pomenu športa za vsakega posameznika.


 
»Kot sponzorji želimo s sponzorstvom, ki je veliko več kot to, oblikovati čustveno navezavo kupcev in širše javnosti na blagovno znamko Lidl Slovenija ter na našo trajnostno pobudo Ustvarimo boljši svet. Prav tako pa s širše družbeno koristnim sponzorstvom še povečati pripadnost zaposlenih,« je navedla Tina Cipot.
 
V olimpijskem letu 2019 načrtov za številne aktivnosti z izbruhom koronavirusa in odpovedjo paralimpijskih iger niso postale nerelevantne. Uresničili pa so načrt za vzpostavitev himne slovenskih parašportnikov Ta tempo ter posneli videospot. Avtor je raper Rok Terkaj. 


 
Prav v teh dneh pa začenjajo z letošnjo kampanjo, s katero želijo spodbuditi razmislek o tem, kaj šport daje družbi. Kot je zaključila Tina Cipot, so finančna sredstva v sponzorski zgodbi zelo pomembna, a sponzor ne sme pozabiti na ključni del sredstev, ki jih bo namenil za aktivacijo. Torej za aktivnosti in pripravo materialov za podporo pri ključnih temah. »Ta del se je pri nas izkazal za pomembnega: Zveza je definirala izzive in kaj potrebuje za aktivnejše vključevanje mladih invalidov v športne aktivnosti in skupaj smo se jih lotili. Imamo jasen dogovor med tem, kaj lahko naredi sponzor in kaj prejemnik«. Izpostavila je še pomen dolgoročnosti sodelovanja, saj ena sezona sponzorstva nobeni strani ne prinese tektonskih premikov, kreativnost in nenehno usklajevanje.
 

Vlaganje v mlade športnike

 
Prvi panel na konferenci je posvečen organizaciji velikih športnih dogodkov. Kako športna sponzorstva prispevajo k razvoju in ugledu blagovne znamke Zavarovalnice Triglav, je predstavila Tjaša Kolenc Filipčič, direktorica službe za trženjsko komuniciranje v Zavarovalnici Triglav.  »Sponzorstva so del družbene odgovornosti podjetja, ki jo v Skupini Triglav razumemo kot temelj trajnostnega razvoja, in kot partnerstvo, ki zagotavlja vzajemni napredek tako za sponzorja kot za prejemnika in širšo družbo,« je dejala Tjaša Kolenc Filipčič. Prepričani so, da pravilno implementirano sponzorstvo krepi ugled blagovne znamke na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni, zvišuje dodano vrednost sponzorski izkušnji ciljnih skupin in koristi zaposlenim ter družbi.


 
V Triglavu namenjajo največ sponzorskih sredstev športnim pokroviteljstvom in razvoju mladih športnikov ter ozaveščanju o pomenu zdravega življenjskega sloga. Lani je skupina namenila družbeni skupnosti za preventivo, donacije in sponzorstva dobrih 7 milijonov evrov. Zaradi pandemije se je spremenila struktura vlaganj, sponzorstva so se zmanjšala za 12, donacije (večinoma za zdravstvene in humanitarne namene) pa povečale za 25 odstotkov.

Ena najmočnejših področij za sponzorstva je šport – podpora otroškega in mladinskega športa na lokalni ravni in s tem razvoj okolja, v katerem posluje Triglav, po drugi strani pa sponzoriranje vrhunskih slovenskih športnikov in športnic in klubov in s tem razvoj panoge na mednarodnem in najvišjem nivoju. Sodelujejo z vrhunskimi športniki kot so bratje Prevc, Žan Košir, Anamarija Lampič, Janja Garnbret itn., vključujejo jih v svoje aktivnosti in omogočajo stik s strankami in zaposlenimi, omogočajo mentorstvo mladim upom. Že 8 let vodijo projekt Mladi upi, kjer nadarjenim mladim športnikom, znanstvenikom in umetnikom pomagajo pri njihovem kariernem razvoju.

Merjenje učinkov potrjuje pravilnost odločitve za sponzorstva. Od julija 2019 do julija 2020 je sponzorstvo Zavarovalnice Triglav opazilo 32 odstotkov sodelujočih v raziskavi, kar predstavlja skoraj pol milijona Slovencev. Pandemija je ta delež nekoliko zmanjšala, zato se podjetje prilagaja novemu načinu odvijanja in spremljanja športa z digitalnimi aktivacijami.
 

Evropski model edina možnost za preživetje športa

Koncept Superlige, ko lahko pride skupina milijarderjev in kupi, kar hoče, tudi del naše kulture, zgodovine, je izjemno nevaren, je na vprašanje moderatorke Maje Zalaznik iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani dejal predsednik Uefe Aleksander Čeferin. »Je pa res nogomet najbolj zanimiv, po drugi strani pa ga je najteže kupiti, ker ima za seboj tako moč navijačev in družbe,« pravi Čeferin. Obramba vrednot športa, tradicije in identitete na eni strani ter ohranjanje ravnotežja s poslom na drugi strani sedaj obstaja, še pravi in dodaja, da je piramida popolnoma jasna. »Generiramo izjemno velike finančne zneske, hkrati pa vračamo nazaj v rekreativni nogomet, mladinski, ženski nogomet; v razvoj nogometa Uefa vrača 86 odstotkov vseh svojih sredstev, na področju klubskega nogometa pa 93,5 odstotka vseh dohodkov. Zame je to pravi sistem. Šport je in mora biti posel, zato upam, da bo šport generiral še večje finančne zneske; vprašanje pa je razporeditev teh sredstev. Če so to dobički posameznikov, potem je to problem,« je poudaril predsednik Uefe.



Evropski model športa, ki temelji na solidarnosti, trajnosti, na temeljnih vrednotah, ki jih šport nosi v sebi, a išče ravnotežje, je edina možnost za preživetje športa, ne le v Evropi, ampak kjerkoli. »Če se bomo predali vodenju športa le na podlagi pričakovanega dobička, bo šport izumrl. Tak sistem bi moral podpirati ves svet, saj je edina možnost za preživetje športa.«
Junija se bo začelo nogometno evropsko prvenstvo (Euro 2020), ki bi moralo biti že lani, a je pandemija novega koronavirusa preprečila izvedbo in turnir, ki bo potekal v 11 evropskih mestih. Po Čeferinovih besedah je bil Euro 2020 izziv že pred pandemijo, sedaj pa je mnogo večji. Kljub temu je optimist, saj imajo zelo dobro komunikacijo z vsemi  mesti, lokalnimi nogometnimi zvezami, organizacijskimi odbori, tako, da bi lahko Euro pomenil vrnitev normalnosti v Evropi. »V času najhujše pandemije smo organizirali nekaj čez 1300 mednarodnih tekem brez kakršnegakoli resnega incidenta. Na 98,5 odstotka tekem se ni zgodilo nič nepričakovanega, kar je pravzaprav čudež.«
 

Kaj pa navijači?

Po naših podatkih, je povedal Čeferin, se je v tem času število navijačev povečalo, ker so ljudje pogrešali tekme v živo, ker so imeli več časa, ker so bili več doma; je pa dejstvo, da digitalno spremljanje športa ne bo nikoli enako kot v živo. Čim več ljudem moramo omogočiti spremljanje tekem na tak ali drugačen način, a če kdaj, smo v tem letu videli, koliko pogrešamo navijače in kako so bistven del vsakega športnega dogodka. Po njegovih besedah bo nogomet ostal dogodek, ki ga bodo ljudje gledali v živo, saj ga po televiziji gledajo že zdaj.  »Seveda se moramo približati še mlajši generaciji, ki nima toliko potrpljenja, ki želi gledati samo pomembne dele tekme… Vse se spreminja, modernizira, prilagaja času. Morda sem sam preveč konservativen ali romantičen, da bi pristal na to, da se bo šport digitaliziral. Do neke mere se je že, morda se bo še malo, a ostal bo tak kot je, z navijači. Ni enako gledati tekme prek telefona ali pa biti na stadionu in doživeti to strast, pa naj strokovnjaki menijo kar koli. Prepričan sem, da bo šport ostal tak kot je, a bo hkrati omogočeno spremljanje tekem tudi na digitalen način.«

Na vprašanje, ali partnerji, sponzorji iščejo tudi te digitalne oblike, ker se jim zdijo bolj merljive, obvladljive, tudi z vidika obsega vložkov bolj nadzorovane, pa je Aleksander Čeferin odgovoril, da partnerji seveda iščejo kakršenkoli zanimiv pristop k športu, hkrati pa imajo ravno v tem letu ogromno pripomb, da pogrešajo navijače. »Za sponzorje ni enako, če je stadion prazen in samo piše ime neke družbe, ki ga sponzorira. Sponzorjem je zelo pomembno pripeljati svoje poslovne partnerje na finale Lige prvakov. Dokaj poenostavljeno je razmišljati, da bo odslej vse potekalo digitalno, preko videokonferenc. Večina se je tega naveličala, želimo si neposredne stike.«
 

Vrhunski organizatorji športnih dogodkov

Odločevalcem ali tistim, ki želijo biti prireditelji in pristopiti v izzive organizacije v teh časih, svetuje, da je treba pokazati pogum in se dobro organizirati, saj športni dogodki ljudi povezujejo. »Kjerkoli smo doslej organizirali dogodek skupaj z lokalnimi vladami ali oblastmi, je bilo vse v redu, če je bilo dobro zorganizirano in spoštovan zdravstveni protokol. Predvsem je najlaže v življenju reči, če nič ne naredim, ne bo nič narobe.«

Slovenci smo, kot pravi Čeferin, zelo dobri organizatorji dogodkov, saj je bilo doslej še vsako tekmovanje, vsaj nogometno, organizirano vrhunsko. Nimamo pa zelo dobre infrastrukture, kar je logično za tako majhno državo, ker stadionov s 40-50 tisoč gledalci ne moremo napolniti. »Absolutno pa je šport nekaj, kar nas združuje, povezuje; pri tem se ne sprašujemo, kdo je kako politično orientiran, čeprav se še pri kulturi pogosto.«
 

Šport je naložba

Nogomet je velik posel in zelo dobra naložba, pravi Čeferin. Kitajska se zelo angažira v športu, vidi veliko priložnost, je močna ekonomska sila, pravi predsednik Uefe in dodaja, da imajo več sponzorjev iz Kitajske. »Azija je ekonomsko verjetno najmočnejši kontinent, investicija v šport pa je zanimiva. Vsak dan dobivamo ponudbe za različne investicije na Uefo in to z neomejenimi zneski. Skladi, banke s celega sveta ponujajo praktično neomejene zneske, ker je šport zelo zanesljiva investicija.« V interesu odločevalcev bi moralo biti, da organizirajo čim več športnih dogodkov, ker bi to prineslo več pozitivne energije med ljudi, ne le v Sloveniji, ampak nasploh.



Šport je naložba, vrednote zdravja so se povezale z vrednotami športa. Vsakdo naj se čim več ukvarja s športom, kolikor pač lahko, svetuje Čeferin in poudarja, da ne rabi vsakdo preteči maraton, ampak le kolikor lahko. »Šport deluje antistresno, mine te negativna energija in volja, da bi koga žalil prek družbenih omrežij; bolj zdrav si mentalno in telesno.«

Promocija z evropskim nogometnim prvenstvom do 21 let

Moderatorka Maja Zalaznik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani se je o globalnih praksah z lokalnim poudarkom pogovarjala z Alešem Petejanom, vodjo marketinga v Mastercardu Slovenija, o že omenjenem nogometnem prvenstvu pa še s predsednikom NZS Radenkom Mijatovićem.



Evropsko nogometno prvenstvo do 21 let (U21), ki sta ga gostili Slovenija in Madžarska, je že potekalo marca, izločilni del pa bo med 31. majem in 6. junijem, je največji športni dogodek, ki ga Slovenija lahko organizira v nogometu, je povedal predsednik NZS Radenko Mijatović, vendar zaradi infrastrukturnih pogojev ne sama. »Gre namreč za 16 udeleženk in glede na število objektov v Sloveniji, ki na taki ravni lahko gostijo tekmovanje, smo to prvenstvo morali organizirati skupaj z Madžarsko.«

Promocija Slovenije in štirih mest, ki so gostili to prvenstvo, ter NZS je šla v svet; zadnje tako prvenstvo v Italiji je spremljalo več kot 150 milijonov ljudi. »To je imenitna priložnost za promocijo Slovenije, NZS in mladih igralcev. Obenem je to prineslo infrastrukturne spremembe, ker je bilo treba prilagoditi stadione, ki nam bodo ostali. Hkrati nam je prineslo možnost organizacije dogodkov na višji ravni, ker smo se v teh dveh letih priprav veliko naučili in lahko organiziramo tudi druge pomembne dogodke,« pravi Mijatović in dodaja, da se mladi istovetijo s športnimi junaki, organizacija takega tekmovanja, če poteka v normalnih razmerah, pa pripelje veliko gledalcev ter turističnih, gostinskih, hotelskih, transportnih, agencijskih storitev.
 

Za 70 milijonov evrov multiplikativnih učinkov

 
NZS je skupaj z Uefo ovrednotila multiplikativne učinke športa na gospodarstvo in širše na državo. Kot je povedal Mijatović, Uefa ničesar ne počenja naključno, ampak najprej vse razišče in na podlagi tega ukrepa. »Skupaj z Uefo smo poiskali te učinke za Slovenijo in ugotovili, da znašajo okoli 70 milijonov evrov. Poleg gospodarskih, zdravstvenih, družbenih in socialnih učinkih, gre tudi za vključevanje določenih marginalnih skupin. Ne smemo pozabiti tudi na ponudnike rekreativnih storitev ter industrijo, ki izdeluje opremo za športnike in športne rekvizite. Mladi, ki se ukvarjajo s športom, bistveno manj obremenjujejo zdravstveni sistem zaradi drugačne zdravstvene slike, manj je kroničnih bolezni, manj je alkoholizma in drugih odvisnosti.«
 
Kako vpliva aktivnost in število tistih, ki se ukvarjajo z neko dejavnostjo v športu, na državo, gospodarstvo, na socialno-družbene učinke in zdravje? V Sloveniji imamo več kot 50.000 registriranih igralcev nogometa, multiplikativni učinki znašajo 70,6 milijona evrov, od tega je neposredni gospodarski doprinos  44,6 milijona evrov, za 2,4 milijona je ekonomskega učinka na področju družbenih koristi, prihranek zdravstvene blagajne zaradi udeležbe v nogometu pa znaša 23,6 milijona evrov; ne smemo pa pozabiti tudi na tekmovalne uspehe.
 

Slovence druži šport

 
Pri športu se sproščajo močna čustva. Vsaka lokalna enota Mastercarda po svetu ima možnost izbire točke strasti, ki ji sledijo ljudje, pa naj gre za nakupovanje, potovanje ali šport. Na podlagi raziskav smo ugotovili, je povedal Aleš Petejan, vodja marketinga pri Mastercard Slovenija, da je šport pri vrhu stvari, ki Slovence druži. »Šport je tudi globoko vpisan v DNK Mastercarda. Več kot 25 let smo partner Lige prvakov, to je globalno gledano naš največji sponzorski projekt.« Kot tehnološko usmerjeno podjetje pa na eni strani pokažemo prednosti storitev/produktov, na drugi strani pa poskušamo z različnimi tehnološkimi principi pomagati našim partnerjem pri razvoju. »Pred nekaj leti smo se z NK Maribor dogovorili za uvedbo brezgotovinskega stadiona, nato nadaljevali z različnimi zgodbami in pred letom dni, malo pred covidom, smo skupaj z NK Maribor izdali posebno aplikacijo, ki omogoča navijačem na stadionu kupovanje hrane in pijače ter plačevanje v aplikaciji. To je pomembno iz poslovnih vidikov, ker na ta način moderna tehnologija pomaga klubu k večjim prihodkom iz prodaje hrane in pijače med tekmami. Z našimi partnerji (NK Maribor, Rokometni klub Celje in NK Bravo) pa že pripravljamo pogovorne chat bote, da se bodo klubi še boljše lahko povezali z navijači, pravi Petejan.
 
Digitalizacija je prisotna že nekaj časa tudi v športu in tudi določene storitve, ki so povezane z nogometom, gredo v to smer, na primer za pospešitev pretoka na stadionih ob velikem številu gledalcev, povečanje prodaje itd. »Ne moremo pa primerjati užitek nogometnega navijača na tekmi v živo ali v virtualnem svetu,« pravi Mijatović.


 
Navijačem, ki želijo biti del dogajanja, pa želijo v Mastercardu ponuditi neprecenljiva doživetja. Tako so, kot je povedal Aleš Petejan, v okviru posebne akcije pred dvema letoma peljali prvega slovenskega otroka v Madrid kot spremljevalca nogometaša na finalni nogometni tekmi Uefine lige prvakov.  Lani pa so se povezali z Josejem Mourinhom, s katerim se je na štiri oči lahko pogovarjal tudi eden izmed Slovencev; v Planici pa so omogočili, da so se navijači direktno pogovarjali s skakalci preko tehnologije. »Šport da veliko vsem, tako tekmovalcem kot gledalcem.  Kar 44 odstotkov vseh imetnikov naših kartic v Sloveniji nas povezuje s športom, kar je dober rezultat po relativno kratkem sodelovanju s Planico. To je dobra popotnica za naprej in zaenkrat ostajamo trdno na tej poti, ker vidimo prave rezultate,« pravi Petejan.
 

Poslovna uspešnost manjših dogodkov

Naslov drugega panela je Mali in srednje veliki dogodki v lokalnem okolju; so lahko poslovno uspešni? O tem se bo moderatorka Milena Fornazarič pogovarjala z Maticem Švabom, poslovnim direktorjem in namestnikom generalnega sekretarja OKS-ZŠZ, ki bo predstavil tudi primer olimpijske bakle za aktivacijo navijačev v okviru športa za vse. O olimpijski bakli kot primeru aktivacije banke pa bo govorila Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke, medtem ko bo Luka Steiner, član uprave Športne loterije, predstavil Športno loterijo in aktivacijo sponzorstev v digitalnem okolju, primer kolesarstva. O aktivaciji rekreativcev v digitalnem okolju: tekaški ali kolesarski izziv Dukat fit pa bo govoril Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn.
 

Kolesarski uspehi

Tretji panel bo vodil namestnik odgovornega urednika Dela Miha Hočevar, ki bo odprl tematiko Športni uspehi brez blagovne znamke niso dovolj, primer kolesarstva in Dirke po Sloveniji. Uvodoma se bo o tem, kaj pomenijo kolesarski uspehi za Slovenijo, pogovarjal z Andrejem Hauptmanom, selektorjem slovenske kolesarske reprezentance. BTC in Maraton Franja ‎bo predstavil Damjan Kralj, glavni izvršni direktor BTC, o dirki po Sloveniji pa se bosta razgovorila Tomaž Jontes, podpredsednik uprave Telekoma Slovenije, in Tomaž Grm, predsednik Kolesarske zveze Slovenije in generalni direktor Butan plina.

FOTO: Matjaž Vreča