Galerija
Praznik za ozaveščanje o pomenu gibanja
Šport želijo približati tudi tistim, ki ga spremljajo od daleč, in spomniti, da prek njega gradimo nacionalno identiteto.
Dan slovenskega športa naj spodbuja vrednote: biti telesno aktiven, uživati življenje in skrbeti za dobro počutje. FOTO: Jure Eržen
9. 7. 2020 | 06:00
11:50
A+A-
Državni zbor je potrdil nov državni praznik, to je dan slovenskega športa. Prvič ga bomo obeležili 23. septembra, točno 20 let potem, ko je na olimpijskih igrah v Sydneyu prvič zaigrala slovenska himna v čast veslačema Iztoku Čopu in Luki Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu. Kako lahko praznik pripomore k temu, da se delež odraslih, ki se v prostem času ukvarjajo s športom, še poveča?
»Praznik je posvečen slovenskemu športu in promociji športa v najširšem smislu, s posebnim poudarkom, da ga vse Slovenke in Slovenci obeležijo s telesno dejavnostjo,« je ob potrditvi praznika poudaril Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS), ki je bil pobudnik novega državnega praznika.
Zakaj takšna iniciativa? »Redno ukvarjanje s športom ima dokazano pozitivne učinke na posameznikovo zdravje in na odnose med ljudmi. Pomeni preprosto potrebo po gibanju in željo, da svoje veselje in energijo delimo s prijatelji. Šport spodbuja razvoj pozitivnih vrednot in je dostopen vsem ljudem, zato si zasluži posebno pozornost in mesto v družbi.
Organizirani šport je pomembno gonilo razvoja in promocije športa ob hkratnem ohranjanju tradicije, varovanju vrednot ter osnovnih načel športnega udejstvovanja. Ima tudi nalogo, da poskrbi za ustrezno in varno okolje, v katerem se športne aktivnosti odvijajo pod strokovnim vodstvom na način, da vsak udeleženec dobi priložnost izpolniti svoj potencial oziroma cilje,« so pojasnili na OKS.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dodajajo, da je dan slovenskega športa posvečen zavedanju o pomembnosti telesne dejavnosti za zdravje ljudi. Na ta način želijo povečati ozaveščenost državljanov o pomenu vseh vidikov telesne aktivnosti, od zdravja do nacionalne identitete, ki se gradi prek športnih dogodkov.
»Obenem želimo ljudem približati vse oblike športnih aktivnosti tako, da bodo sprejeli in usvojili ukvarjanje s športom kot način življenja,« načrtujejo na ministrstvu, šport bi tudi radi približali vsem tistim, ki ga zdaj še spremljajo od daleč. »Želimo, da vsak državljan s svojo telesno dejavnostjo izrazi svoj odnos do športnega udejstvovanja in spozna številne pozitivne učinke športa,« so poudarili.
Na dan slovenskega športa, ki obeležuje tudi datum prvih osvojenih zlatih olimpijskih kolajn za samostojno Slovenijo in zato predstavlja pomemben mejnik v zgodovini slovenskega športa in naroda nasploh, bodo potekale številne promocijske gibalne delavnice in predavanja o pomembnosti telesne dejavnosti, napovedujejo na ministrstvu.
»V šolah bodo ta dan posvetili telesni in športni dejavnosti z raznolikimi vsebinami, podjetja bomo spodbujali, da del dneva posvetijo vadbi na delovnem mestu, državljane pa k telesno dejavnemu preživljanju prostega časa in k ogledu športnih prireditev,« so našteli.
Na OKS ocenjujejo, da lahko praznik za promocijo gibanja izkoristi cela vrsta organizacij, ki vključujejo vse starostne segmente prebivalstva. Poleg vrtcev, šol in fakultet tudi zdravstveni domovi, NIJZ, starejše prebivalce bodo nagovarjali tudi v sodelovanju z upokojenskimi organizacijami; občine, državni zbor, predsednik republike in seveda podjetja, kjer računajo na podporo gospodarske zbornice.
»Podjetja spodbujamo, da praznik obeležijo čim bolj športno, naj organizirajo posebne aktivne odmore za zaposlene, po možnostih naj omogočijo zgodnji odhod iz pisarne na športno aktivnost. Spodbujamo tudi udeležbo na športnih igrah zaposlenih ali drugih športnih dogodkih tudi v njihovi lastni organizaciji,« ponujajo nekaj idej podjetjem.
OKS bo v Ljubljani na Trgu republike organizirala osrednjo prireditev, v Novem mestu bodo izvedli športne igre zaposlenih (tekmovanje v petih olimpijskih športnih panogah), ki bodo letos šestič po vrsti – zaradi koronavirusa se bodo predvidoma začele jeseni – ekipe pa že vabijo, da se prijavijo. Na Bledu bo tudi dogodek v počastitev 20-letnice zlatih kolajn.
Spomnili se bodo tudi začetka Evropskega tedna športa, ki se začenja prav 23. septembra, in ga je s podobnimi cilji, kot jih ima novi slovenski praznik, leta 2015 spodbudila evropska komisija. OKS je nacionalni koordinator te iniciative, ki poteka v vseh državah članicah EU ter tudi nekaterih drugih evropskih državah. Leta 2015 je bilo registriranih 7000 dogodkov, ki se jih je udeležilo pet milijonov ljudi, leta 2018 pa je bilo na 48.500 dogodkih 12 milijonov udeležencev.
Za določena podjetja spodbujanje zaposlenih h gibanju in ponujanje možnosti za to ni nič novega. Med takšnimi je Skupina Triglav, kjer praznik vidijo kot dodatno potrditev, da v Sloveniji cenimo šport in smo športna država: »Spodbujamo zdrav življenjski slog in zdravo delovno okolje med vsemi zaposlenimi. Interne delavnice, izobraževanja, svetovanja ... potekajo vse leto.«
Tudi sicer, pravijo, so tesno povezani s športom: »Tradicionalno velik poudarek namenjamo razvoju otroškega in mladinskega športa na lokalnih ravneh, podpiramo vrhunske slovenske športnike ter klube, smo tudi zvesti partner nekaterih nacionalnih športnih organizacij, mednarodnih dogodkov, razvojnih programov …
V okviru projekta Mladi upi na individualni ravni spodbujamo mlade nadarjene posameznike tudi iz vrst športnikov, in da bi k zdravemu (in posledično varnemu) življenjskemu slogu spodbudili čim večje število ljudi, že od leta 2012 organiziramo Triglav tek.«
»Praznik je posvečen slovenskemu športu in promociji športa v najširšem smislu, s posebnim poudarkom, da ga vse Slovenke in Slovenci obeležijo s telesno dejavnostjo,« je ob potrditvi praznika poudaril Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS), ki je bil pobudnik novega državnega praznika.
čas športu in rekreaciji
V Sloveniji se giblje 85 odstotkov ljudi
V letu 2017 se 15 odstotkov starejših od 16 let v Sloveniji običajno v tednu dni ni gibalo niti minuto – pomeni, da niso šli s kolesom ali peš niti v službo, v šolo ali po opravkih, oziroma so za to porabili manj kot deset minut časa. To nas uvršča med najbolj zgledne države v EU in precej nad povprečje EU, a da bi ujeli skandinavske države in Nemčijo, ki se po deležu aktivnih uvrščajo pred Slovenijo, imamo še nekaj možnosti za izboljšave.
Sploh, ker podatki iz raziskave o življenjskih pogojih (SILC) razkrijejo posamezne skupine, kjer so podatki manj spodbudni. Kot je razvidno na grafu, je v posavski regiji tistih, ki se ne gibajo, več kot tretjina, njihov delež pa je štirikrat večji kot na območju obalno-kraške regije.
Velike razlike so tudi glede na izobrazbo in s tem tudi dohodke. Nižjo stopnjo izobrazbe ko ima posameznik, manj verjetno je, da se rekreira. Tej dejavnosti ne nameni niti minute v tednu 28 odstotkov tistih s (ne)dokončano osnovno šolo, medtem ko je delež med univerzitetno izobraženimi približno petodstoten. Ob tem dodajmo, da 43 odstotkov kmetov, gozdarjev, ribičev navaja, da se v prostem času ne giblje niti minuto, njihova izobrazbena struktura pa iz raziskave ni razvidna.
Med posamezniki, ki izhajajo iz gospodinjstev z najnižjimi dohodki na člana, je neaktivnih 23 odstotkov, med tistimi, ki živijo v gospodinjstvih z najvišjimi dohodki, jih je osem odstotkov. Manj aktivni od povprečja so samozaposleni – ne giblje se vsak peti – med zaposlenimi je takšnih 12 odstotkov in med brezposelnimi 15 odstotkov, delež pri upokojencih naraste na 22 odstotkov.
V letu 2017 se 15 odstotkov starejših od 16 let v Sloveniji običajno v tednu dni ni gibalo niti minuto – pomeni, da niso šli s kolesom ali peš niti v službo, v šolo ali po opravkih, oziroma so za to porabili manj kot deset minut časa. To nas uvršča med najbolj zgledne države v EU in precej nad povprečje EU, a da bi ujeli skandinavske države in Nemčijo, ki se po deležu aktivnih uvrščajo pred Slovenijo, imamo še nekaj možnosti za izboljšave.
Sploh, ker podatki iz raziskave o življenjskih pogojih (SILC) razkrijejo posamezne skupine, kjer so podatki manj spodbudni. Kot je razvidno na grafu, je v posavski regiji tistih, ki se ne gibajo, več kot tretjina, njihov delež pa je štirikrat večji kot na območju obalno-kraške regije.
Velike razlike so tudi glede na izobrazbo in s tem tudi dohodke. Nižjo stopnjo izobrazbe ko ima posameznik, manj verjetno je, da se rekreira. Tej dejavnosti ne nameni niti minute v tednu 28 odstotkov tistih s (ne)dokončano osnovno šolo, medtem ko je delež med univerzitetno izobraženimi približno petodstoten. Ob tem dodajmo, da 43 odstotkov kmetov, gozdarjev, ribičev navaja, da se v prostem času ne giblje niti minuto, njihova izobrazbena struktura pa iz raziskave ni razvidna.
Med posamezniki, ki izhajajo iz gospodinjstev z najnižjimi dohodki na člana, je neaktivnih 23 odstotkov, med tistimi, ki živijo v gospodinjstvih z najvišjimi dohodki, jih je osem odstotkov. Manj aktivni od povprečja so samozaposleni – ne giblje se vsak peti – med zaposlenimi je takšnih 12 odstotkov in med brezposelnimi 15 odstotkov, delež pri upokojencih naraste na 22 odstotkov.
Zakaj takšna iniciativa? »Redno ukvarjanje s športom ima dokazano pozitivne učinke na posameznikovo zdravje in na odnose med ljudmi. Pomeni preprosto potrebo po gibanju in željo, da svoje veselje in energijo delimo s prijatelji. Šport spodbuja razvoj pozitivnih vrednot in je dostopen vsem ljudem, zato si zasluži posebno pozornost in mesto v družbi.
Organizirani šport je pomembno gonilo razvoja in promocije športa ob hkratnem ohranjanju tradicije, varovanju vrednot ter osnovnih načel športnega udejstvovanja. Ima tudi nalogo, da poskrbi za ustrezno in varno okolje, v katerem se športne aktivnosti odvijajo pod strokovnim vodstvom na način, da vsak udeleženec dobi priložnost izpolniti svoj potencial oziroma cilje,« so pojasnili na OKS.
FOTO: Tomi Lombar
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dodajajo, da je dan slovenskega športa posvečen zavedanju o pomembnosti telesne dejavnosti za zdravje ljudi. Na ta način želijo povečati ozaveščenost državljanov o pomenu vseh vidikov telesne aktivnosti, od zdravja do nacionalne identitete, ki se gradi prek športnih dogodkov.
»Obenem želimo ljudem približati vse oblike športnih aktivnosti tako, da bodo sprejeli in usvojili ukvarjanje s športom kot način življenja,« načrtujejo na ministrstvu, šport bi tudi radi približali vsem tistim, ki ga zdaj še spremljajo od daleč. »Želimo, da vsak državljan s svojo telesno dejavnostjo izrazi svoj odnos do športnega udejstvovanja in spozna številne pozitivne učinke športa,« so poudarili.
Priložnost za organizacije
Na dan slovenskega športa, ki obeležuje tudi datum prvih osvojenih zlatih olimpijskih kolajn za samostojno Slovenijo in zato predstavlja pomemben mejnik v zgodovini slovenskega športa in naroda nasploh, bodo potekale številne promocijske gibalne delavnice in predavanja o pomembnosti telesne dejavnosti, napovedujejo na ministrstvu.
»V šolah bodo ta dan posvetili telesni in športni dejavnosti z raznolikimi vsebinami, podjetja bomo spodbujali, da del dneva posvetijo vadbi na delovnem mestu, državljane pa k telesno dejavnemu preživljanju prostega časa in k ogledu športnih prireditev,« so našteli.
FOTO: Jure Eržen
Iztok Čop o tem, kako izkoristiti praznik:
V splošnem se Slovenci kar veliko ali pa čedalje več ukvarjamo s športom. Imamo pravo mentaliteto. Veliko ljudi se zaveda pomena zdravega načina življenja in v tem smislu znajo narediti nekaj zase in v tem uživajo.
Želim si, da bi se čim več tistih, ki krojijo ne samo športno politiko, ampak celotno politiko države, zavedalo pomembnosti športa in njegovih pozitivnih učinkov na posameznikovo fizično in duševno zdravje. Včasih se ne zavedamo dovolj kakovosti življenja ter možnosti, ki nam jih omogoča gibanje v naravi – ne glede na to, kje v Sloveniji živimo, od doma potrebujemo nekaj minut in že smo v naravi.
Mislim, da je to ogroženo, ker vsi mladi nimajo več dostopa do športa. Preveč smo ga formalizirali in na drugi strani prostovoljcem otežili delo v športu oziroma smo jih s formalizmi odgnali. Tako ukvarjanje s športom nikjer več ni brezplačno oziroma je teh možnosti premalo in mladina nima možnosti, da ji privzgojimo ljubezen do športa. Pomeni, da so otroci že od malega v klubih in se skoraj profesionalno ukvarjajo s športom – če je to pod prisilo in preforsirano, se marsikomu šport priskuti. Ni pa možnosti, da bi se vsak lahko vsak dan ukvarjal z neko športno aktivnostjo, preizkusil vse športe, ki jih omogoča lokalno okolje, in se šele, ko bi se izkazalo, da ima nekdo posebno željo in talent za določen šport, vpisal v klub.
Včasih smo imeli takšne možnosti v krožkih, ki so delovali v okviru šolskih športnih društev. Vodili so jih entuziasti, šole so omogočile uporabo infrastrukture. Tako je vsakdo imel možnost preizkusiti več športov, bolj se je posvetil tistemu, ki mu je najbolj ustrezal, nadarjenim so svetovali vpis v klub. Poskrbeti bi morali, da bi bil šport dostopen vsem, predvsem pa mladostnikom. Tako bi jim privzgojili ljubezen do športa in kot odrasli se bodo vrnili k njemu, če jim med študijem in v prvih letih poklica čas tega ne bi dopuščal. Želim si, da bo dan športa tudi priložnost za odpiranje tovrstnih razprav nekoliko širše, kot je bilo do zdaj.
V splošnem se Slovenci kar veliko ali pa čedalje več ukvarjamo s športom. Imamo pravo mentaliteto. Veliko ljudi se zaveda pomena zdravega načina življenja in v tem smislu znajo narediti nekaj zase in v tem uživajo.
Želim si, da bi se čim več tistih, ki krojijo ne samo športno politiko, ampak celotno politiko države, zavedalo pomembnosti športa in njegovih pozitivnih učinkov na posameznikovo fizično in duševno zdravje. Včasih se ne zavedamo dovolj kakovosti življenja ter možnosti, ki nam jih omogoča gibanje v naravi – ne glede na to, kje v Sloveniji živimo, od doma potrebujemo nekaj minut in že smo v naravi.
Mislim, da je to ogroženo, ker vsi mladi nimajo več dostopa do športa. Preveč smo ga formalizirali in na drugi strani prostovoljcem otežili delo v športu oziroma smo jih s formalizmi odgnali. Tako ukvarjanje s športom nikjer več ni brezplačno oziroma je teh možnosti premalo in mladina nima možnosti, da ji privzgojimo ljubezen do športa. Pomeni, da so otroci že od malega v klubih in se skoraj profesionalno ukvarjajo s športom – če je to pod prisilo in preforsirano, se marsikomu šport priskuti. Ni pa možnosti, da bi se vsak lahko vsak dan ukvarjal z neko športno aktivnostjo, preizkusil vse športe, ki jih omogoča lokalno okolje, in se šele, ko bi se izkazalo, da ima nekdo posebno željo in talent za določen šport, vpisal v klub.
Včasih smo imeli takšne možnosti v krožkih, ki so delovali v okviru šolskih športnih društev. Vodili so jih entuziasti, šole so omogočile uporabo infrastrukture. Tako je vsakdo imel možnost preizkusiti več športov, bolj se je posvetil tistemu, ki mu je najbolj ustrezal, nadarjenim so svetovali vpis v klub. Poskrbeti bi morali, da bi bil šport dostopen vsem, predvsem pa mladostnikom. Tako bi jim privzgojili ljubezen do športa in kot odrasli se bodo vrnili k njemu, če jim med študijem in v prvih letih poklica čas tega ne bi dopuščal. Želim si, da bo dan športa tudi priložnost za odpiranje tovrstnih razprav nekoliko širše, kot je bilo do zdaj.
Na OKS ocenjujejo, da lahko praznik za promocijo gibanja izkoristi cela vrsta organizacij, ki vključujejo vse starostne segmente prebivalstva. Poleg vrtcev, šol in fakultet tudi zdravstveni domovi, NIJZ, starejše prebivalce bodo nagovarjali tudi v sodelovanju z upokojenskimi organizacijami; občine, državni zbor, predsednik republike in seveda podjetja, kjer računajo na podporo gospodarske zbornice.
»Podjetja spodbujamo, da praznik obeležijo čim bolj športno, naj organizirajo posebne aktivne odmore za zaposlene, po možnostih naj omogočijo zgodnji odhod iz pisarne na športno aktivnost. Spodbujamo tudi udeležbo na športnih igrah zaposlenih ali drugih športnih dogodkih tudi v njihovi lastni organizaciji,« ponujajo nekaj idej podjetjem.
OKS bo v Ljubljani na Trgu republike organizirala osrednjo prireditev, v Novem mestu bodo izvedli športne igre zaposlenih (tekmovanje v petih olimpijskih športnih panogah), ki bodo letos šestič po vrsti – zaradi koronavirusa se bodo predvidoma začele jeseni – ekipe pa že vabijo, da se prijavijo. Na Bledu bo tudi dogodek v počastitev 20-letnice zlatih kolajn.
FOTO: Jože Suhadolnik
Rajmond Debevec o tem, kako izkoristiti praznik:
Pozdravljam vsako pobudo, ki je naklonjena športu, ki promovira športni življenjski slog. Pomeni, da je država vsem, ki želimo živeti zdravo, v športnem duhu, namenila neko pozornost z razglasitvijo praznika. Ampak to je samo prvi korak. Kapo dol, kategorizirane športnike zaposlujejo na ministrstvih za obrambo, za notranje zadeve in za finance. In res je, da z uspehi promoviramo državo, mladi pa se lahko poistovetijo z uspešnimi športniki.
Ampak to je premalo. Država bi morala veliko več denarja nameniti športu, saj se zdrav življenjski slog, ki ga spodbuja ukvarjanje s kakršnim koli rekreativnim športom, multiplikativno povrne skozi nižje stroške za zdravstveni sistem. Torej, po vzpostavitvi državnega praznika športa je še vedno na potezi država. Pripraviti mora ukrepe, ki bodo spodbujali športno aktivni življenjski slog in jih financirati. Začeti mora več vlagati v šport.
Pozdravljam vsako pobudo, ki je naklonjena športu, ki promovira športni življenjski slog. Pomeni, da je država vsem, ki želimo živeti zdravo, v športnem duhu, namenila neko pozornost z razglasitvijo praznika. Ampak to je samo prvi korak. Kapo dol, kategorizirane športnike zaposlujejo na ministrstvih za obrambo, za notranje zadeve in za finance. In res je, da z uspehi promoviramo državo, mladi pa se lahko poistovetijo z uspešnimi športniki.
Ampak to je premalo. Država bi morala veliko več denarja nameniti športu, saj se zdrav življenjski slog, ki ga spodbuja ukvarjanje s kakršnim koli rekreativnim športom, multiplikativno povrne skozi nižje stroške za zdravstveni sistem. Torej, po vzpostavitvi državnega praznika športa je še vedno na potezi država. Pripraviti mora ukrepe, ki bodo spodbujali športno aktivni življenjski slog in jih financirati. Začeti mora več vlagati v šport.
Spomnili se bodo tudi začetka Evropskega tedna športa, ki se začenja prav 23. septembra, in ga je s podobnimi cilji, kot jih ima novi slovenski praznik, leta 2015 spodbudila evropska komisija. OKS je nacionalni koordinator te iniciative, ki poteka v vseh državah članicah EU ter tudi nekaterih drugih evropskih državah. Leta 2015 je bilo registriranih 7000 dogodkov, ki se jih je udeležilo pet milijonov ljudi, leta 2018 pa je bilo na 48.500 dogodkih 12 milijonov udeležencev.
Izkušnja podjetja
Za določena podjetja spodbujanje zaposlenih h gibanju in ponujanje možnosti za to ni nič novega. Med takšnimi je Skupina Triglav, kjer praznik vidijo kot dodatno potrditev, da v Sloveniji cenimo šport in smo športna država: »Spodbujamo zdrav življenjski slog in zdravo delovno okolje med vsemi zaposlenimi. Interne delavnice, izobraževanja, svetovanja ... potekajo vse leto.«
Prijave na #BeActive Awards odprte
Od leta 2015 se po vsej Evropi 23. septembra začenja Evropski teden športa, iniciativa evropske komisije, katere namen je spodbuditi ljudi k telesni dejavnosti. V okviru tega razpisuje tudi tekmovanje #BeActive Awards, s katerimi nagrajuje primere dobrih praks v podjetjih, izobraževalnih ustanovah ter predstavlja posameznike, zaslužne za promocijo gibanja. Razpisi, na katerih so bili v preteklosti uspešni že tudi prijavitelji iz Slovenije, so odprti še do 24. julija.
Od leta 2015 se po vsej Evropi 23. septembra začenja Evropski teden športa, iniciativa evropske komisije, katere namen je spodbuditi ljudi k telesni dejavnosti. V okviru tega razpisuje tudi tekmovanje #BeActive Awards, s katerimi nagrajuje primere dobrih praks v podjetjih, izobraževalnih ustanovah ter predstavlja posameznike, zaslužne za promocijo gibanja. Razpisi, na katerih so bili v preteklosti uspešni že tudi prijavitelji iz Slovenije, so odprti še do 24. julija.
Tudi sicer, pravijo, so tesno povezani s športom: »Tradicionalno velik poudarek namenjamo razvoju otroškega in mladinskega športa na lokalnih ravneh, podpiramo vrhunske slovenske športnike ter klube, smo tudi zvesti partner nekaterih nacionalnih športnih organizacij, mednarodnih dogodkov, razvojnih programov …
V okviru projekta Mladi upi na individualni ravni spodbujamo mlade nadarjene posameznike tudi iz vrst športnikov, in da bi k zdravemu (in posledično varnemu) življenjskemu slogu spodbudili čim večje število ljudi, že od leta 2012 organiziramo Triglav tek.«
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji