Vincent Kriechmayr še smukaški kralj

Vincent Kriechmayr je novi smukaški kralj. S startno številko 1 se je 29-letnik iz Linza lotil proge, ki je imela startno »hišico«  na 2400 m nadmorske višine, ciljno črto pa na 1560 m nadmorske višine. Kriechmayr je dosegel čas 1:37.79.

Trepetal je le še dvakrat, prvič, ko se je takoj za njim spustil Nemec Andreas Sander. Ta je zaostal za las, na 2610 m dolgi progi je odločila le ena stotinka sekunda oziroma 27 cm v Kriechmayrjev prid. Drugič je svetovni prvak v superveleslalomu pogledoval na progo, ciljno črto in semafor, ko je smučal še najboljši smukač sezone Švicar Beat Feuz. Na polovici proge je bil Feuz daleč od naslova, toda v spodnjem delu je zaostanek vztrajno zmanjševal. Na koncu je Švicar zaostal za 18 stotink sekunde, a se je lahko tolažil z bronasto kolajno.

Razočarani so bili v italijanskem taboru. Njihov adut Dominik Paris, ki je bil najhitrejši na uradnih treningih in zmagovalec zadnjega smuka za svetovni pokal v Garmischu, se je moral sprijazniti le četrtim mestom. Tekmo in kolajno je izgubil v zahtevnejšem veleslalomskem srednjem delu.

Od trojice slovenskih tekmovalcev je bil najhitrejši Boštjan Kline. osvojil je solidno 15. mesto z zaostankom 1,45 sekunde. Miha Hrobat je zaostal 2,20 sekunde in bil 23., Nejc Naraločnik je odstopil.

Kriechmayr kot Maier in Miller

Šestinštirideseti zmagovalec smukov na svetovnih prvenstvih Kriechmayr je postal komaj tretji Zemljan, ki je na istem svetovnem prvenstvu zmagal v obeh hitrih disciplinah. Superveleslalom je bil prvič na sporedu SP leta 1987.

Pred njim je prestižni dvojček zmag v istem koledarskem letu uspel slovitemu rojaku Hermannu Maierju (1999) in prav tako slovitemu Američanu Bodeju Millerju (2005).

Švicar Pirmin Zurbriggen in Kanadčan Erik Guay sta prav tako osvojila naslova svetovnih prvakov v obeh hitrih disciplinah, vendar na različnih svetovnih prvenstvih.

Kriechmayr je postal prvi Avstrijec po Michaelu Walchhoferju in letu 2003 z osvojenim naslovom smukaškega svetovnega prvaka.

Na 46 smukih na svetovnih prvenstvih so Avstrijci najboljši s kar 17 svetovnimi smukaškimi prvaki, kar je ekipni rekord po številu naslovov svetovnega prvaka v posamični disciplini. Švicarji jih imajo 13.

Velik podvig je uspel Sanderju, ki je Nemčiji prismučal prvo smukaško kolajno po letu 2001 (Florian Eckert, bron). Enaintridesetletnemu smučarju je uspela skoraj popolna senzacija. Pred SP v svetovnem pokalu še ni bil na stopničkah.

Lastnik treh zadnjih majhnih smukaških globusov Feuz je prišel do svoje še tretje kolajne na SP, prvo, tudi bronasto, je dosegel leta 2015.