Vabili so ga na Češko, v očetovo domovino

Ljubljana – V tej zimi še ni bilo prav veliko veselja v slovenskem biatlonskem taboru. Sezona se je sicer začela z zelo spodbudnim 4. mestom Jakova Faka na Pokljuki, toda do današnjega dne je to še naprej najvišja uvrstitev naših biatloncev v svetovnem pokalu 2018/19. A v pomanjkanju vrhunskih dosežkov v absolutni konkurenci so pred dnevi na svojem SP zablesteli mladinci. Med njimi najbolj Alex Cisar.


Reprezentant iz Britofa pri Kranju se je z mladinskega svetovnega prvenstva na Slovaškem vrnil z izjemo žlahtno bero kolajn – dvema zlatima in srebrno. Nihče mu ni bil kos niti v šprintu niti v zasledovanju, povrhu je izjemen delež prispeval še pri drugouvrščeni slovenski štafeti. Prizorišče pa je ponujalo tudi nekaj simbolike: v Osrbliu na osrednjem Slovaškem je bilo namreč svetovno prvenstvo najvišje ravni pred 22 leti, med tistimi, ki je takrat tam branil slovenske barve, je bil tudi Janez Ožbolt, zdaj vodja reprezentančnih selekcij.

Skoraj kot doma se je med Slovaki počutil tudi Cisar. Njegov oče je namreč doma iz Češke – mati je Gorenjka –, tako seveda tudi Alex brezhibno obvlada češki jezik, s katerim na Slovaškem v zadnjih dneh ni imel nikakršnih težav. "Že prireditelji so bili prav veseli, ko so se pogovarjali z menoj, saj mi dejansko z znanjem češčine tudi slovaščina ni tuja," je včeraj, potem ko je s sotekmovalcema iz srebrne štafete Lovrom Plankom in Antonom Vidmarjem ponosno razrezal slavnostno torto, dejal najstnik, vzorni dijak kranjske Prešernove gimnazije, tudi Zoisov štipendist.

In kdo sploh je novi obetavni mladenič na slovenski sceni smučarskih panog? Z biatlonom se je začel ukvarjati pozno, pri svojih dvanajstih letih, potem ko je za seboj pustil pet let vadbe tenisa ter nato poldrugo leto košarkarskega treninga in tekem. "Nato pa sem se udeležil poletnega tabora v smučarskem teku, tam preizkusil tudi biatlonsko puško, ki mi je bila pri priči tako všeč, da sem se v hipu odločil za to športno panogo," se je začetkov spomnil zdaj naš najobetavnejši biatlonec.

Na Češko so ga že vabili

Med poznavalci v slovenskem biatlonu obstaja tudi strah, da bi izjemno nadarjeni tekmovalec začel nastopati za domovino svojega očeta, povrhu prav na Češkem v zadnjih letih biatlon dosega izjemno priljubljenost in prepoznavnost –, a vsaj za zdaj je ostal pri naših reprezentančnih selekcijah. "Priznam, bile so tudi že ponudbe iz Češke, a o tem ta čas ne razmišljam. Kako bo nekoč, ne morem vedeti, med poglavitnimi tekmovalnimi željami pa je zagotovo ta, da bi pred domačimi gledalci nastopil čez dve leti na pokljuškem svetovnem prvenstvu," zelo zrelo razmišllja dvakratni mladinski svetovni prvak, ki se je za podvig na Slovaškem razveselil številnih čestitk, posebej mu je ostala pri srcu tudi tista najboljšega slovenskega biatlonca – Jakova Faka. Slednji je, razumljivo, med Alexovimi vzorniki: "Občudujem najboljše, tako Jakova kot tudi denimo Martina Fourcada, Johannesa Thingnesa Bøja in druge. Poskusim se od njih marsikaj naučiti. Zadovoljen pa sem že s sadovi, ki so obrodili ob štiriletnem sodelovanju s trenerjem Janezom Maričem." Slednji, sicer dolgoletni reprezentant, si bo poslej Osrblie na osrednjem Slovaškem, kjer je nekoč na tekmi za svetovni pokal osvojil 2. mesto, ohranil v še lepšem spominu.