Soči in Pjongčang za večni spomin

Resda je bil včerajšnji četrti junijski torek v tem letu med najbolj vročimi dnevi na Slovenskem, a športni utrip je bil dodobra zaznamovan kar po zimsko. Potem ko je Jurij Tepeš spregovoril o slovesu od skakalnic, je Vesna Fabjan, naša bronasta olimpijka iz Sočija 2014, napovedala druženje z novinarji za prihajajočo v soboto v Planici. Takrat bo uradno spustila zastor nad svojo tekmovalno kariero, podobno je pred dnevi storila tudi njena dolgoletna sotekmovalka Katja Višnar.

Kakšna bo podoba slovenske reprezentance v smučarskem teku v prihodnje, je zdaj težko napovedati, obenem pa ne gre brez zaskrbljenosti med odštevanjem do svetovnega prvenstva na domačem snegu, februarja 2023. Baza bo poslej namreč še ožja kot nekoč, izbrana vrsta je ostala tudi brez izjemnega trenerja Ole Vigna Hattestada, ki se vabilu iz domače Norveške, razumljivo, ni mogel upreti.



Obenem pa je bilo utopično pričakovati, da bi 35-letna Fabjanova vztrajala do resda veličastnega dogodka pri nas, saj sta pred njim še dve sezoni, najprej prihajajoča s svetovnim prvenstvom v Oberstdorfu, nato pa še posebej podčrtana olimpijska. Nikakršna skrivnost ni, da je v zadnji zimi ali dveh večkrat razmišljala o slovesu od vrhunskega športa, ker preprosto med elito ni več mogla doseči nekdanje ravni. Tekačica iz kranjskega Triglava, očitno v tej športni panogi največjega kluba pri nas, je vrsto let sodelovala s kranjskogorskim trenerjem Markom Gracerjem, skupaj sta tudi v zadnjih dveh letih poskusila iskati pot vrnitve med najboljše na svetu. Toda različni razlogi, tudi okrevanje po poškodbi, so botrovali neuresničevanju visokih ciljev.

Neučakanost pred korejskim uvodom

Toda ko bo v soboto v Planici, kjer sta z Gracerjem v zadnjih letih opravila največ treninga, uradno pomahala v slovo tekmovalnemu teku na smučeh, se bo lahko s ponosom ozrla k doseženim izidom. Kajpak bo za vekomaj ostal zapisan podvig iz Sočija pred dobrimi šestimi leti, kjer je postala druga Slovenka, za Petro Majdič iz Vancouvra 2010, z olimpijsko kolajno v smučarskem teku. Podobno kot junakinja s kanadskega prizorišča, jo je osvojila v šprintu. Na naslednjih zimskih igrah, čez štiri leta v Južni Koreji, za Slovenijo ni bilo tekaške kolajne, toda tudi Pjongčang, si je športnica, doma iz Besnice pri Kranju, ohranila v prav posebnem spominu, saj je na uvodni slovesnosti na čelu kolone slovenskih reprezentantov vihtela našo trobojnico.
»Najprej se s tem nisem obremenjevala ali kaj posebej razmišljala o uvodni slovesnosti. A očitno je bila neučakanost tu že navzoča. Drugače si je težko razložiti, zakaj sem si v četrtek, ko sem vstala, mislila, da je že petek in bom nato v večernih korejskih urah korakala po olimpijskem štadionu,« je pripovedovala takrat na prizorišču.



V zadnjih dveh sezonah ni več dosegla izidov najvišje ravni, nekoč je bila tudi na najvišji stopnički tekme za svetovni pokal, in sicer dvakrat v Ribinsku (Rus), v nasprotju z današnjo slovensko šampionko Anamarijo Lampič pa se je Fabjanova v tekaški smučini precej bolje počutila s prostim oz. drsalnim korakom kot pa v klasični tehniki. A kakorkoli – vidno je zaznamovala obdobje zadnjega desetletja in se zapisala na svetle strani slovenske zimske športne scene.