Pri 60 milijonih evrov štejejo le zmage

Bomo še imeli zmagovalce po Marcelu Hirscherju? Tako so se spraševali ob koncu sezone 2018/19 v naši severni soseščini, ko se je veliki šampion poslavljal od tekmovalnega športa. Podobno je bilo nekoč tudi pri nas ob odhodu Tine Maze, a vrzel je tik za njo z zaporednima prestižnima naslovoma svetovne prvakinje v smuku zakrpala Ilka Štuhec. V Avstriji pa je dejansko sledil šok.

Že državna himna Dežela gorá dodobra razkriva, kako so v tej deželi ponosni na svoje vršace, smučanje pa je za Avstrijce sploh del identitete in pogosto tudi tolažba ob porazih v drugih športnih arenah. Tako so zadnjim poletnim olimpijskim igram v Riu pomahali le z eno bronasto kolajno (Tanja Frank-Thomas Zajac v jadranju), štiri leta prej v Londonu ni bilo niti enega avstrijskega športnika na odru za najboljše tri!

Toda nato so zanesenjaki od Predarlskega na skrajnem zahodu do mejnih prehodov s Slovaško in z Madžarsko čakali na zimo, svoje junake belih strmin in skakalnic, zlasti priljubljena sta bila Hirscher in Anna Fenninger, v svojih časih velika tekmica Mazejeve. Oba prihajata s Solnograškega, iz te zvezne dežele je bil pred njima še en veliki smučarski as Hermann Maier.



Pozneje pa so poškodbe dodobra pokvarile ambiciozne načrte temnolaske, ta sicer po poroki in zdaj s priimkom Veith še naprej vztraja, toda svojim nekdanjim vrhunskim dosežkom se ne more približati. Superveleslalomsko 7. mesto na olimpijski progi v Sočiju je bil njen najboljši izid pred dnevi končane sezone. Po koledarju bi jo morali skleniti prav včeraj v Cortini d'Ampezzo, a ukrepi ob koronavirusu so jo močno skrajšali, priljubljena smučarka je imela svoj zadnji nastop pred poldrugim mesecem v Garmisch-Partenkirchnu. In že takrat je bilo ob bledih predstavah rdeče-belo-rdeče vrste zaznati alarm, češ da se po dolgem času odmika zmaga v pokalu narodov.

Zdaj je na vrhu Švica

Nato pa se je res zgodilo! Po natanko 31 letih vladavine je Avstrija sestopila z vrha v skupni moški razvrstitvi sezone, tudi pri dekletih se je zgodba severno od Karavank začela sesuvati. Ženska vrsta resda ni bila tako suverena kot moška s Hirscherjem, Maierjem, Bennijem Raichom in drugimi, vseeno pa je bila v treh desetletjih najpogosteje na najvišji stopnički pokala narodov, nekajkrat so Avstrijke na vrh spustile tekmice iz Nemčije, Italije in Švice. Slednja pa je zdaj postala velika zmagovalka smučarske zime 2019/20 v moški konkurenci, med smučarkami so bile najboljše Italijanke.



»Vidite, kako je to, ko smo redno zmagovali, tega nihče več ni zaznal. Zdaj, ko je na vrhu Švica, pa se vsa Avstrija zgraža,« je dejal 78-letni Peter Schröksnadel, od leta 1990 predsednik Avstrijske smučarske zveze. Pred grožnjo koronavirusa se je umaknil v zavetišče domačega Iglsa nad Innsbruckom, tam zdaj v miru razmišlja, kako bi se s sodelavci lotil popravnega izpita po tej spodleteli zimi. Za zvezo, ki s 60 milijoni letnega proračuna ohranja ugled najbogatejše v smučarski karavani, štejejo namreč le zmage. Schröksnadel bi rad kot predsednik dočakal tudi svetovno prvenstvo v domovini. Kandidatura Saalbach/Hinterglemm se bo namreč za prirejanje leta 2025 pomerila s Crans-Montano (Švi) in Garmisch-Partenkirchnom (Nem).



In prav pri tem se bo tako Avstrija poleg Nemčije spet udarilo s Švico, svojo največjo tekmico na belih strminah. Slednja je v številnih porah življenjskega vsakdanja bogatejša, v smučanju pač ne. »Ne glede na ta zasuk imamo še naprej nižji proračun kot Avstrijci,« je poudaril predsednik švicarske zveze Urs Lehmann, leta 1993 svetovni prvak v smuku, in se obenem razveselil 500.000 frankov, kolikor znaša nagrada za zmagovalca pokala narodov.