Po mučenju veselo na Holmenkollen

Podobno kot za skakalce in ob prihajajočem koncu tedna tudi tekače je napočil čas za slovo od sezone tudi v biatlonski karavani. Le da je ta v primerjavi z drugimi akterji snežnih aren ostala v Skandinaviji. Iz Švedske se je namreč preselila k norveškim sosedom, v slovenskem taboru pa bi radi za konec sezone potrdili raven tekmovalne konkurenčnosti s sklepnih predstav v Östersundu.

Seveda se rdeča nit pogovorov v biatlonskih krogih še naprej suče okrog svetovnega prvenstva. Östersund 2019 posebnih senzacij ni ponudil, Norveška je ostala vodilna velesila te panoge tako po selekciji kot po izjemnih vložkih in povrh še podpori opremljevalcev. Nemčija ohranja korak, zdaj je med najožjo elito tudi Francija – pa še zdaleč ne le po zaslugi Martina Fourcada –, Rusija sanja o vrnitvi na pota stare slave, a se obenem bori s posebnim pritiskom dopinga zadnjih let. Zdaj naj bi bili grehi pospravljeni v laboratorijih preteklosti, toda na dan prihajajo novi sumi, tokrat opazneje kot v zadnjih letih ob naslovih Avstrijcev, Fincev, Švicarjev in tudi Nemcev. Tokrat nihče ne omenja Slovenije, primer Teje Gregorin je bil že dovolj boleč, kakšna vrzel je nastala po njenem predčasnem slovesu od reprezentance, je pri ženski vrsti vidno že dolgo, močno je udarilo na plano tudi pred dnevi na Švedskem, ko so naše biatlonke bolj kot kadarkoli v preteklosti zaostale za tekmicami.

V Östersundu je vsaj za konec učinkovito opozorila nase moška izbrana vrsta. Zablestela je zlasti z visokim 5. mestom v štafetni preizkušnji, Jakov Fak pa se je po vseh januarskih zdravstvenih težavah predstavil v spodobni luči na prestižni sklepni tekmi prvenstva, med izbrano trideseterico v skupinskem štartu je bil 14. Kajpak mu je, zlasti zavoljo dveh zgrešenih tarč leže, ostal priokus zapravljene priložnosti za uvrstitev med najboljših deset, če ne celo boja za kolajno, toda zanj je po daljši odsotnosti v sezoni najpomembnejše, da se je vrnil v tekmovalno smučino in da je zdaj ambiciozen pred finalno predstavo v norveški metropoli.

Osem Slovencev na Holmenkollnu

»Veselim se te tekme, odločen sem se boriti podobno kot na zadnji tekmi svetovnega prvenstva. Prizorišče na slovitem Holmenkollnu dobro poznam,« je dejal pred odhodom iz Švedske, od koder je tako kot vsi drugi biatlonci s čarterskim poletom neposredno odpotoval iz Östersunda v Oslo. V slovenski odpravi so bili z izjemo mladinke Nine Zadravec na letalu vsi člani reprezentance. Biatlonka na prvenstvu sploh ni štartala. Prišla je namreč zgolj za štafetno tekmo, a nastopa ni dočakala, saj je bilo tekme za Slovenke že konec pred njeno zadnjo predajo. Tako bodo za konec sezone na Holmenkollnu barve slovenske izbrane vrste branili Klemen Bauer, Miha Dovžan, Mitja Drinovec, Jakov Fak, Rok Tršan, Lea Einfalt, Polona Klemenčič in Urška Poje.

»Če se spomnim vremenskih razmer zadnji dan v Östersundu, ko so se tekmovalci mučili v vetru in gostem sneženju, nas že prav veselijo vesti o precej bolj prijaznih prihajajočih dneh v Oslu. A tam je pravzaprav vedno lepo tekmovati. Norvežani so izjemni poznavalci biatlonca, proge so vrhunsko pripravljene,« je že pred odhodom s SP poudaril slovenski trener Uroš Velepec, nato pa se pozneje tudi na zadnjem prizorišču sezone v živo prepričal, da je kultni štadion nordijskih panog in biatlona spet izjemen. Še lepšo podobo bo ponudil ob polnih tribunah. Te vedno pospremijo finale sezone, zdaj pa še posebej, saj je evforija med norveškimi privrženci po izjemnih dosežkih v Östersundu na izjemno visoki ravni.