Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zimski športi

Po dveh letih v alpski ligi bi lahko napočil čas za EBEL

Med zmaji in železarji opazne prve spremembe
Robert Kristan je sklenil športno pot, v prihodnje bi si ga želeli ob ledu ali v pisarni na Jesenicah.<br />
FOTO: Aleš Černivec
Robert Kristan je sklenil športno pot, v prihodnje bi si ga želeli ob ledu ali v pisarni na Jesenicah.<br /> FOTO: Aleš Černivec
8. 6. 2018 | 09:00
4:15
Ljubljana – Počitniški hokejski utrip zadnjih dni je bil namenjen zlasti volitvam v zvezi, novem štiriletnem mandatu za predsednika Matjaža Rakovca in uresničitvi napovedi o vrnitvi Matjaža Kopitarja na reprezentančno klop. A tudi v pisarnah Olimpije in Jesenic je ob tem času zelo živahno. Iz ljubljanskega kluba so že omenili željo o vstopu v EBEL za sezono 2019/20.

Tako je obrazložil prvi operativec in strateg kluba Tomaž Vnuk: »Že pred enim letom, ko smo začrtali nove smernice našega kluba, smo napovedali, da bi radi igrali v AHL dve sezoni, potem pa bomo videli, kam nas bo odnesla hokejska pot.« Jasno je, da bi Vnuk s sodelavci rad Ljubljano vrnil na zemljevid elitnega tekmovanja na ledu v regiji, v katerem je nekoč prejšnji tivolski klub nastopil celo v finalu. A to so bili časi izjemnih vložkov, a tudi nastalih dolgov, obenem je tudi vprašljivo, če bi tekmovanje EBEL razširjali, saj ne kaže ravno, da bi ga kdorkoli med ducatom sodelujočih klubov zapustil.

Za zdaj pa je na dlani le, da bo SŽ Olimpija štartala v novo sezono z jasno željo po vsaj eni domači lovoriki – obe za naslov državnih prvakov kot tudi pokalnih zmagovalcev sta nazadnje pripadli Jeseničanom – ter vidnejšim dosežkom od četrtfinala AHL. Zato so se v Tivoliju že temeljito lotili sestavljanja ekip. Iz vrst omenjenih državnih prvakov se v Ljubljano selita David Planko in Žan Jezovšek, oba učenca celjske hokejske šole. Prestopa sicer nista presenetljiva: Planko je že bil med zmaji, Jezovšek pa se je spogledoval tudi s tujino, potem ko si je želel tudi kakšno minuto več pri jeseniškem trenerju Gabru Glaviču. Zato se je tudi razveselil ponudbe iz Tivolija. Slednje sicer ni sprejel Luka Kalan: še naprej bo na veselje očeta Aleša, sekretarja Kolesarske zveze Slovenije in obenem zapriseženega privrženca jeseniških hokejistov, ostal v rdečem dresu.
Pri ljubljanskem klubu pa bodo moštvo poskusili še okrepiti, in sicer v nasprotju s prejšnjo sezono tudi s kakšnim tujim igralcem. Za mesto med vrati bo kandidiral tudi Žan Us, nekoč v športnem oddelku kranjske gimnazije sošolec goriškega nogometnega vratarja Grege Sorčana in skakalca Anžeta Laniška. Vnuk si je želel, da bi med zmaji še naprej vztrajal Robert Kristan, ki pa je sklenil športno pot in je zdaj tudi na seznamu željá domačih Jesenic, da bi nekoč v Podmežakli prevzel eno od vlog bodisi v pisarni bodisi ob ledeni ploskvi.


Hokej prednostna panoga Jesenic


Glede prihodnosti sta se predsednik jeseniškega kluba Anže Pogačar in novi član upravnega odbora Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, srečala z dolgoletnim reprezentantom Marcelom Rodmanom, ki se še ni odločil o nadaljevanju športne poti, morda pa bi jo sklenil prav v domači Podmežakli. Naslednji teden naj bi na občnem zboru zvišali letni proračun, zavedajo se, da bi ob navzočnosti kakšnega reprezentanta lažje dosegli želeno prepoznavnost, naklonjenost pokroviteljev in lokalne skupnosti.

Kako pa je s podporo na občini? Iz pisarne jeseniškega župana Tomaža Toma Mencingerja so nam potrdili, da med 280.000 €, kolikor je v letnem programu te občine za šport, slaba polovica oz. lani 44,96 odstotka pripada hokeju. »Hokej je v občinskem programu opredeljen kot prednostna športna panoga. Ne nazadnje smo na Jesenicah kljub uspešnim športnikom in njihovim odličnim rezultatom v drugih panogah razpoznavni predvsem po hokeju,« pravi župan, ki je napovedal svoj prihod tudi na naslednji občni zbor SIJ Acronija Jesenic, ki bo predvidoma naslednji četrtek. Temu klubu je občina zagotovila sredstva za kritje stroškov uporabe ledu v Podmežakli, obenem pa pomaga tudi Hidrii Jesenice, kjer so mlajše selekcije. "Da bi društvi delovali skupaj in z enim računom, je zadeva njunega dogovora," nam je še dejal Mencinger.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine