Ni nas bilo strah, a moramo biti še boljši

Med slovenskimi hokejisti, ki jim je na premieri pripadla vidna vloga, je bil vsekakor Anže Kuralt. Za 27-letnim otrokom kranjske hokejske šole je že lepa športna pot, dvakrat je bil na olimpijskih igrah, zdaj se s soigralci bori za vrnitev Slovenije v najvišji razred. Včeraj je zabil prvi gol za zasuk v igri naše izbrane vrste, a veselja ob koncu le ni dočakal.

Četrt ure po koncu tekme mu seveda ni bilo lahko analizirati poraza, nekajkrat med pogovorom nam je dejal, da bi o tem vsekakor bolj merodajno govorili člani strokovnega štaba po ogledu posnetka tekme, a ko je le strnil prve misli o uvodnem nastopu v Nur-Sultanu, je poudaril: »Verjemite, ni nas bilo strah, nismo bili pretirano nervozni. Res pa je: kar pretirano dolgo smo čakali na dejanja tekmecev, v prvi tretjini nismo bili tako odločni kot v nadaljevanju. Omenil bi tudi sodniški kriterij. Težko sodim o številnih izključitvah v prvi tretjini, ker določenih trenutkov zaradi oddaljenosti nisem natančno videl, a predvsem za zadnji del tekme sem prepričan, da bi nekatere prekrške naših tekmecev sodniki lahko kaznovali.«
 

V nadaljevanje SP po poti zadnje tretjine

Toda časa zdaj ni mogoče zasukati za dan nazaj, vzpon v slovenski igri prav po njegovem golu napoveduje tudi bolj posrečene končne scenarije od tistega na slovenski premieri v Kazahstanu.

»Pravzaprav tudi naslednjim tekmam moramo pristopiti tako, kot smo tej zadnji tretjini. Poskušali smo namreč upoštevati selektorjeva navodila o bolj agresivni igri, razdiranju akcij tekmecev že na njihovi polovici, nenehnemu približevanju nasprotnim vratom. Pri tem smo bili kar uspešni, le gola zlepa ni bilo,« nam je poskušal umirjeno, kolikor je bilo pač to mogoče v adrenalinu po koncu napetega boja, govoriti Gorenjec, ki sicer prihaja iz vodilnega madžarskega kluba Fehervarja.



Nekateri njegovi klubski soigralci, ki tu branijo reprezentančne rdeče-belo-zelene barve naših vzhodnih sosedov, so za uvod v prvenstvo doživeli boleč poraz s Korejci. »Nisem gledal te tekme, toda že ob prihodu na tekmovanje in tudi ob izkušnjah z zadnjih podobnih prvenstev sem si na jasnem, da je zdaj skupina B zelo nepredvidljiva in enakovredna.

Koreja je zelo napredovala, zato niti ne vem več, če gre takšno njeno zmago šteti kot presenečenje,« pravi in v pričakovanju novega preizkusa v Nur-Sultanu, danes že opoldne, doda: »Tekma bo zelo zahtevna, o tem ni dvoma. Pa ne gre le za moč tekmeca. V takšnem uvodnem nastopu, kot smo ga imeli mi proti Kazahstancem, porabiš veliko energije, zdaj je zelo pomembna dobra regeneracija s kakovostnim prehranjevanjem.« S Korejci, ki so pred enim letom nastopali na Danskem med svetovno elito, so risi nazadnje igrali pred OI v Pjongčangu, jih premagali z 2:1, enega od dveh golov pa je prispeval prav Kuralt.
 

Tveganje bi bilo nevarno zaradi poškodbe

Na tej uvodni tekmi pred 8000 gledalci v Nur-Sultanu je bil v svoji navezi z Miho Verličem in Kenom Ograjenškom drsalno živahen, s ploščkom ustvarjalen in četudi ga bo pretresu možganov dolgo ni bilo na ledu, je kot ponavadi prispeval pomemben delež v želji po uspešni predstavi slovenske reprezentance.

»Res dolgo nisem igral, a zase sem vadil po najboljših močeh. Treniral sem približno mesec in pol, preden sem lahko spet nastopil na tekmi. Vedno si želiš hitro vrnitev v tekmovalni ritem, a obenem je tveganje po kakšni novi poškodbi lahko nevarno,« se je spomnil zanj zoprnega dela sezone. A pri Fehervarju so bili zadovoljni, da so se tudi po zaslugi njegovih golov uvrstili v končnico EBEL. Zdaj si seveda le še želi, da bi se tudi pri reprezentanci veselil zmag ...