Navadil se je na redne injekcije, ne pa tudi na poraze

Ljubljana – Čeprav so Finci na letošnje svetovno prvenstvo elitne skupine A na Slovaško pripeljali za svoje razmere in zmožnosti zelo povprečno hokejsko moštvo, so uvodni teden prestali z odliko. Zasluge za uspešne predstave gredo v največji meri najmlajšemu reprezentantu, komaj 18-letnemu Kaapu Kakku, ki v Košicah navdušuje s sijajnimi potezami in čudovitimi goli.

Na uvodnih petih tekmah je novi finski dragulj zabil kar šest zadetkov, od tega dva Kanadčanom, tri Slovakom in enega Dancem. Eden je bil lepši od drugega, ena večja mojstrovina od druge. Kakko je tako na najboljši poti, da izboljša vse mladostne rekorde na svetovnih prvenstvih in se potem 21. junija v Vancouvru vpiše v zgodovino še kot prvi hokejist iz dežele tisočerih jezer, ki bi ga na naboru NHL izbrali kot številko 1.

Pred začetkom prvenstva so sicer (naj)višje kotirale delnice ameriškega upa Jacka Hughesa, ki pa je bil vsaj doslej na Slovaškem globoko v senci finskega vrstnika. Toda 18-letni vzhajajoči zvezdnik iz Turkuja v prvem tednu ni zasenčil le Hughesa, temveč tudi številne že uveljavljene ase iz NHL z ruskimi velemojstri Aleksandrom Ovečkinom, Jevgenijem Maljkinom in Iljo Kovaljčukom na čelu.
 

Z odličnim štartom presenetil še sebe

Kaapo, ki se je skoraj istočasno, kot je shodil, naučil tudi drsati, je s sijajnim štartom v turnir presenetil celo samega sebe. »Čeprav vedno ogromno pričakujem od sebe, si niti v najlepših sanjah nisem upal pomisliti na to, da bom na uvodnih dveh tekmah dosegel kar pet golov,« je po klasičnem »hat-tricku«, s katerim je navdušil proti Slovakom, priznal Kaapo.



Najhitrejšo moštveno igro je začel trenirati pri petih letih; prve hokejske korake pa je naredil pri klubu Kiekko-67. A že leto pozneje se je preselil k velikemu sosedu v Turkuju – k TPS. Ker je bil izjemno nadarjen, je preskakoval starostne kategorije in se pravzaprav od vsega začetka kalil ob izkušenejših igralcih; nemalokrat je igral celo s pet let starejšimi hokejisti.

Natančnost strelov je pilil kar v domači kurilnici, v kateri si je postavil gol in proti njemu neumorno udarjal ploščke. »Ko smo drugi odhajali že spat, je od spodaj še pozno v noč odmeval ropot,« se spominja oče Petri Kakko in v isti sapi pristavi, da je Kaapo nadvse tekmovalen.

»Ko zmaguje, je vse v redu, ko pa mu ne gre, ne more skriti slabe volje. Takšen je že od nekdaj; z leto mlajšim bratom Konsto sta se na bližnjem jezeru vselej dajala na nož. Oba še danes zelo težko sprejemata poraze,« je zaupal Kakko starejši, ki mu je prikimal tudi Anatoli Bogdanov, eden od trenerjev, ki je pri TPS bedel nad razvojem še enega od mnogih finskih čudežnih dečkov igre s palico in ploščkom na ledu.

»Nikoli ne bom pozabil tekme, ki smo jo izgubili s 5:6 in na kateri je vseh pet golov za našo ekipo zabil prav Kaapo. Po porazu je jokal kot dež, neutolažljivo razočaran, ker ni izkoristil tudi šeste in sedme priložnosti za zadetek,« je Bogdanov povedal o tekmovalnosti 187 centimetrov visokega in 86 kilogramov težkega hokejskega čarodeja iz Turkuja.

 

Izboljšal rekord Aleksandra Barkova

V elitni finski ligi je Kakko ognjeni krst s sedemnajstimi leti prestal v sezoni 2017/18, v tej pa je za TPS zabil kar 22 golov, s katerimi je dosegel nov rekord za igralce stare 18 let in manj. Mimogrede: prejšnji rekorder je bil Aleksander Barkov, zdajšnji kapetan Floride Panthers v NHL, ki je v sezoni 2012/13 zbral 21 zadetkov v dresu Tappare iz Tampereja.

Kaapo ima sicer s svetovnih prvenstev že dve zlati kolajni. Pred dobrim letom dni je prispeval levji delež h končnemu zmagoslavju »Suomijev« v konkurenci do 18 let, januarja letos pa še k naslovu mladinskih svetovnih prvakov (do 20 let), pri čemer je v velikem finalu poldrugo minuto pred koncem prav on zabil zmagoviti gol za Finsko proti reprezentanci ZDA.

Njegove vrhunske predstave imajo še toliko večjo težo, če vemo, da boleha za diabetesom in celiakijo. »Da imam sladkorno bolezen, so zdravniki odkrili pred petimi leti. V istih izvidih so ugotovili tudi celiakijo, kar je bilo presenečenje, saj nisem imel nobenih simptomov. Toda diabetes je vendarle hujši, saj moram vseskozi spremljati raven sladkorja v krvi in si redno vbrizgavati inzulin,« je za finske medije spregovoril Kakko in nadaljeval, da je bilo na začetku težko, ker je moral dodobra spremeniti način prehranjevanja.



»S svojega jedilnika sem moral čez noč črtati precej jedi, ki sem jih oboževal. Najtežje se je bilo odpovedati nekaterim sladicam. A sem se tolažil s tem, da sem – če ne jem sladkarij – pač v boljši telesni formi,« je dejal najstnik, ki mora biti – za razliko od zdravih klubskih in reprezentančnih kolegov, ki si lahko privoščijo vse, kar jim srce poželi – ves čas pozoren na to, kaj da v usta.
 

Pod drobnogledom številnih oglednikov

A to se mu na ledu, na katerem je težko ustavljiv, plošček pa, kot da bi bil prilepljen na njegovo palico, niti najmanj ne pozna. Nič čudnega, da je tudi v Košicah pod drobnogledom številnih oglednikov iz najmočnejše lige na svetu. »Vem, da je tu veliko skavtov, ki me pozorno opazujejo, vendar pa se s tem ne obremenjujem. Z mislimi sem le pri moštvu in svojih čim boljših predstavah. Moram priznati, da v trenutkih, ko sem na klopi, kar težko gledam soigralce. Najraje bi bil kar ves čas na ledu, tako zelo uživam v igri,« je poudaril KK, za katerega je reprezentančni kolega Henri Jokiharju, v zdajšnjem finskem moštvu eden od zgolj dveh igralcev iz NHL, dejal, da je skromen in prijazen fant. »Zares ga je užitek gledati. Tudi na treningu se po njegovih vragolijah večkrat spogledamo: 'Vav, le kako mu je to uspelo?'«

Kakorkoli že; ne glede na to, kako se bo razpletlo letošnje svetovno prvenstvo, nekaj je že jasno: Kaapo Kakko je že sedaj eden od zmagovalcev turnirja na Slovaškem.