Motorični talent brez hibe

Ljubljana – Žan Kranjec je mladenič, ki bi ga vsaka mama hotela za zeta. Tako je najboljšega slovenskega alpskega smučarja v zadnji zimi opisal njegov kolega iz reprezentance Štefan Hadalin. Je vljuden, umirjen, načelen in izredno discipliniran. V življenju ima rad red. Njegov kondicijski trener Mitja Bračič pravi, da je motorični talent brez kakršnekoli hibe, dominanten v vseh prvinah. Celo eden najbolje telesno pripravljenih športnikov v Sloveniji.
 

Štirice ga zanimajo vse manj

»Vsi po tri šprinte, Žan pet,« je kondicijski trener Bračič na treningu v Mostecu, na katerem so bili navzoči smučarski skakalci Robert Kranjec, Nejc Dežman, Rok Justin, hokejisti Anže Ropret, Žiga Pešut, Nik Simšič in alpski smučar Kranjec, dal fantom navodila v finišu vadbe. Žana vedno tako »muči«? »Če hočemo pozimi premagati Hirscherja, ga je treba,« je sogovornik omenil avstrijskega šampiona, ki je v prejšnji sezoni pisal zgodovino s sedmim zaporednim velikim kristalnim globusom. Bračič s Kranjcem sodeluje pet let. V tekmovalnem obdobju sta na zvezi po spletu, v zadnji sezoni sta se na vadbi videvala tudi med tekmovalnimi premori, ko je smučar iz Bukovice pri Vodicah prišel za kakšen dan ali dva domov.

V olimpijski zimi mu je uspel ključni preskok. Prvič v karieri se je v svetovnem pokalu povzpel na stopničke, sezono pa končal kot četrti veleslalomist sveta na lestvici WCSL (slovensko smučanje je bilo brez veleslalomista v elitni sedmerici več kot 20 let). Na olimpijskih igrah je bil četrti. Štirice ga ne zanimajo več? »Vsako leto manj. Po zadnji tekmi sezone v Åreju bi si želel še kakšno preizkušnjo, ves čas sem bil namreč blizu stopničk, želel sem si jih,« je razmišljal 25-letnik in dodal, da je s stanovitnostjo dokazal, da ni muha enodnevnica, temveč se je sposoben uvrščati med najboljše veleslalomiste na svetu na vseh progah in podlagah.
 

Olimpija, tenis, zakotne vasi

Z Žanom smo se sestali dan po tem, ko je NK Olimpija osvojila drugo krono, po naslovu državnega prvaka še pokalno lovoriko. Lastnik treh kolajn z mladinskih svetovnih prvenstev je namreč zvest podpornik ljubljanskega kluba. Medtem ko ekipa za hitre discipline v moški reprezentanci prisega na NK Maribor, so v vrsti za tehnične zvesti zeleni barvi. Razdor med njimi se pojavi, ko gre za Real Madrid in Barcelono. Kranjcu je bliže katalonski klub. Najraje od vseh panog pa spremlja motogp, tudi tenis in atletiko. Rad vihti lopar, priznava pa, da je štiri leta mlajši brat tisti, ki večkrat zmaga. »Res je, da sem precej tekmovalen, a na koncu boljšemu sežem v roko. Brat je tisti, ki težje prenese, če ga premagam,« je povedal.

Veliko je zdoma, lani je naštel 150 smučarskih dni, v resnici jih je še več. »Res je, da veliko potujemo, a nisem videl vsega sveta. Turistično si nisem ogledoval mest, tam smo z drugim ciljem, ponavadi smo bolj v zakotnih vaseh kot velikih mestih,« je dejal. Kaj pogreša, ko potuje od prizorišča do prizorišča? »Domačo posteljo. Ko gre za spanje, sem malce občutljiv, potrebujem mir. Včasih mi manjka tudi dobra hrana. Domotožja pa nimam, navadil sem se,« je povedal Kranjec, ki največ časa preživi s sotekmovalcem Hadalinom. Značajsko sta si zelo različna, a se dobro ujameta. Na družbenem omrežju sta za šalo ustvarila tudi profil Kranhooftheday, na katerem strežeta z zabavnimi objavami iz Žanovega vsakdanjika.

Po koncu sezone sta si privoščila dopust. Kranjec je bil na morju (»Pri Poreču imamo vikend.«), čas je izkoristil za druženje s prijatelji, česar si med sezono ne more privoščiti. Miselni odklop od smučanja je trajal dva tedna, kar je najdaljši dopust, ki ga ima v letu.
 

Delal več, kot so mu naročili

Žan o sebi pravi, da je delaven in predan cilju. »Sem bolj miren, a se znam tudi zabavati, potrebujem pa nekaj časa, da se odprem. S prijatelji je seveda drugače. Ko pa koga spoznam na novo, potrebujem kakšen dan več,« je razkril.

Če ne bi bil smučar, bi se ukvarjal s katerim drugim športom. »Nikoli ne veš, kam bi te pot peljala, ampak zdi se mi, da imam dobre fizične predispozicije za marsikatero panogo,« je dejal. Trener za tehnične discipline Klemen Bergant pravi, da je Žan izjemno discipliniran, in zato ve, da bo naredil prav vse, kar mora, ne da bi ga kdorkoli nadziral. »Še kot otrok sem v klubu delal več, kot mi je bilo naročeno. Bil sem že kar malo odvisen od treninga. Zdaj naredim, kolikor imam predpisano, saj več niti ni dobro. Vedno sem bil dobro pripravljen in ne počutim se v redu, če nisem. Ne bi si mogel dovoliti, da dva tedna ne delam nič. Izjema je le tisti predah takoj po koncu tekmovalne sezone. Ne počutim se dobro, če nisem fit. Vem, zakaj to delam, pozimi bi rad dosegal dobre rezultate,« je razpredal.

Zdaj v pripravljalnem obdobju trenira po dve do tri ure dopoldne, trikrat na teden ima še popoldanski trening, traja od ure do ure in pol. »Že ta en trening, ki ga naredimo, je zelo zahteven in naporen,« pravi Kranjec in poudarja, da so težke priprave del življenjskega sloga. Ljudje okoli njega pravijo, da je prijeten sodelavec. »Nisem zahteven. Če se zgodi kakšna napaka, iz tega ne delam drame, ne norim,« je odgovoril. Pa jeza in razočaranje, kako se spopada s tem? »Rad imam mir. Po slabi tekmi med prijatelji ne maram vprašanj o tem, kaj je šlo narobe. Raje se pogovarjam o čem drugem, sam pri sebi že razčistim, pa s trenerjem tudi, kaj je bilo narobe in kaj bi moralo biti naslednjič bolje,« je zaupal.
 

Rad bi premagal Hirscherja

Njegov trener Bergant pravi, da bi si Žan lahko privoščil linije in predrznost, ki si jih največji smučarski šampion Hirscher. Meni, da je razlika med njima ta, da si Hirscher več upa in zato več iztrži. »Vsako leto si želim več, cilji se višajo. Če si 25. na lestvici, si je težko postaviti cilj, da boš v naslednji sezoni med trojico. Prav je, da meriš visoko, vendar te prevelika želja lahko pokoplje. Morda v tem položaju še nisi tako dober, da bi to zdržal. Vsako leto sem naredil preskok, vsako leto sem bliže najboljšim in ocenjujem, da imam lahko visoke cilje,« Kranjec že pogleduje k novi sezoni, ki se bo začela čez pet mesecev v Söldnu.

Cilje je že začrtal. »Rad bi večkrat stal na stopničkah, kdaj tudi zmagal. Predvsem pa si želim sebe smučarsko izboljšati, premagati svoje pomanjkljivost in postati boljši smučar,« je obelodanil. Ko je bil mlajši, sta bila njegova vzornika Bode Miller in Ted Ligety. Zdaj rad pogleda Hirscherja. »Lahko bi rekel, da je privilegij, da smučam v njegovem obdobju, saj je eden največjih smučarjev v zgodovini. Želim si, da bi nadaljeval kariero, saj bi ga rad premagal, čeprav se zdi nepremagljiv,« nam je še zaupal Kranjec, ki je v zadnji sezoni utrdil samozavest in s tem naredil še en pomemben korak na poti do uspeha.