Kdo je jekleni človek?

Kdo sploh je jekleni človek? Kdo neki, zmagovalec te preizkušnje! Tako je bilo pred natanko štirimi desetletji med pogovorom organizatorjev v pričakovanju uvodne uradne nenavadne preizkušnje junakov v plavanju, kolesarstvu in teku. A takrat si še nihče ni upal niti pomisliti, da se bo ironman prelevil v spektakel globalnih razsežnosti.

In da bi se o tem prepričali pri nas, ni treba na dolgo pot. Že vrsto let je prireditev svetovne serije Ironman, v dobesednem prevodu sicer železni človek ali železni mož, osrednji celovški dogodek leta. Dobro, junija 2008 so bili v koroški metropoli med štirimi avstrijskimi prireditelji evropskega prvenstva v nogometu (ob Dunaju, Innsbrucku in Salzburgu), poseben utrip mestu ponudijo tudi posamezni sejmi, dokler so imeli tu turnir svetovne serije v odbojki na mivki, je v prvem avgustovskem koncu tedna arena z mogočnim prostorom za kampiranje ponudila prav poseben praznik. Jasno, tudi vsakoletni božični sejem na Novem trgu ob mestni hiši privablja množice, a dejansko je tako, da to mesto doživi svoj peti letni čas, ko v
začetku junija napoči čas za novo poglavje Ironmana.



Morda bi si kdo mislil, da je Mario Kleinberger, dolgoletni celovški novinarski kolega, z naslovom Ena od najboljših tekem na svetu pretiraval, ko je za svoj Kleine Zeitung ob začetku letošnjega poletja napovedal jubilejni 20. spektakel neizprosnega merjenja moči v treh različnih športnih panogah, toda udeleženci pisane svetovne serije potrjujejo, da res ni prav veliko prizorišč, kjer bi tako užival kot ob množici gledalcev okrog Vrbskega jezera pod karavanškimi vršaci.



»Koroške si brez Ironmana sploh ne moremo več predstavljati,« je jasno povedal deželni glavar Peter Kaiser. Prikimal pa mu je vsak, ki je vsaj delno seznanjen s številkami v tej zvezni deželi na jugu Avstrije. Nazadnje se je zbralo nekaj več kot 3000 športnikov iz 60 držav, ti so skupaj s svojimi spremljevalci in številnimi obiskovalci poskrbeli za kar 40.000 prenočitev, ob jezeru in progi pa se je nagnetlo kar 100.000 tistih, ki so spodbujali garače v plavanju, kolesarjenju in teku. Gre za izjemno število, dvakrat večje od tistega na spektakularni kitzbühelski smukaški tekmi ali nočnem slalomu v Schladmingu. Obenem koroški prireditelji in turistični delavci uživajo: resda je s pripravo in nato logistiko med samo tekmo ogromno dela, a zaslužek je izjemen. V povprečju namreč menda en tekmovalec skupaj s svojimi spremljevalci, bodisi strokovnimi za tekmo bodisi zasebnimi, na dan potroši več kot 2000 evrov. Tu so vštete prenočitve, katerih cene se v dneh Ironmana ob Vrbskem jezeru dvignejo nad običajno povprečje, prehranjevanje v uglednih gostinskih lokalih, stroški s prevozom, tudi kakšni turistični ogledi, urice prostega časa na igriščih za golf ali tenis …



A zadnje pripada družinskim članom, prijateljem, sošolcem – za tekmovalce seveda ni niti časa, niti želje, niti energije, da bi vihteli palico za golf ali uživali v čaru turističnih kmetij, tam sedeli pod krošnjami jablan in srkali imenitni koroški mošt.
Za športnike je zgodba drugačna, denimo za Belgijca Marina Vanhoackerja, osemkratnega zmagovalca celovške preizkušnje, v kateri je sicer leta 2011 dosegel rekordni čas – 7;45:58. Gre sicer za skupni dosežek slabih štirih kilometrov plavanja, 180 prekolesarjenih kilometrov in za konec maratonsko razdaljo teka, torej 42,195 kilometra. In omenjeni dogodek je eden v seriji elitnih na stari celini, na seznamu so med drugim še København, Barcelona, Hamburg, Zürich, Talin itn. Zelo obiskane in cenjene so tekme v Severni Ameriki, posebna zgodba pripada havajski, kjer prirejajo svetovno prvenstvo v triatlonu z oznako ironman.

Tam se je vsa zgodba tudi začela, in sicer 18. februarja 1978 z zgolj 15 udeleženci. Na startni črti so bili večinoma tekmovalci iz vrst vojne mornarice ZDA, sleherni med njimi je imel svojo spremljevalno ekipo, ki je skrbela zlasti za ustrezno prehrano in pijačo med preizkušnjo. Eden med njimi, John Dumbar, je ob vodi užival tudi v pivu, na koncu je zasedel drugo mesto, tik za zmagovalcem Gordonom Hallerjem. Njegovemu dosežku – 11;46:58 – za tiste razmere stroka še danes pripisuje vrhunsko oceno.




V tistih februarskih dneh pa seveda še nihče ni slutil, kakšna velika predstava bo postal ironman. Ni je celine, na kateri ne bi imeli tekme za svetovno serijo, sleherno prizorišče že zaradi geografskih značilnosti, podnebja, vremenskih razmer, počutja ponuja prav posebno tekmo. Ponekod je gledalcev več – omenjeni Celovec zares že polni dve desetletji navdušuje lokalno okolje kot goste iz tujine –, drugje pač manj, izjemne znamke na trgu preprosto ni več mogoče prezreti. Resda tisti najboljši, kot denimo rekorder havajskega ironmana, 32-letni Nemec Patrick Lange ali pa Belgijec Luc van Lierde, prvi Evropejec z zmago na Havajih, ne bodo v športnem svetu nikdar dosegli takšne globalne priljubljenosti kot Cristiano Ronaldo, Roger Federer ali Usain Bolt, toda v triatlonu oziroma ironmanu bodo vselej uživali izjemno spoštovanje. Prav zaradi sodobnih gladiatorjev se zbirajo pokrovitelji, iz leta v leto zvišujejo cene TV-pravic, občinstvo pa z občudovanjem spremlja boje v vodi, na kolesu in v teku.

In vsaj odtenke takšnega spektakla bomo imeli ob tem koncu tedna tudi pri nas. Slovenia Ironman 70.3 je uradni naziv polovičnega triatlona, torej z dvema kilometroma plavanja, 90-kilometrsko kolesarsko preizkušnjo in 21-kilometrskim tekom. Prav v teh dneh bo padel čez pisano poletno sezono v slovenskem delu Istre, morda bo ta dogodek napovedal, da bi nekoč lahko gostili svetovno serijo tudi pri nas. Tako kot sosedje ob Vrbskem jezeru. •