Kaja zapravila priložnost, a vseeno uživala

Prosta wimbledonska nedelja je za nekatere, tako tudi naša aduta Aljaža Bedeneta in Kajo Juvan, pomenila slovo od kultnega turnirja, drugim pa oddih v pripravi na prihajajoče izzive odločilnega tedna v boju za novo prestižno lovoriko. Slednja je tu zdaj še prav posebna, saj je lanski turnir odpihnil zlovešči virus, tako da zmago še iz leta 2019 brani v moški konkurenci Novak Đoković, med dekleti pa je bila takrat najboljša Romunka Simona Halep, ki so ji težave s poškodbo mečnice preprečile letošnji nastop v Londonu.

V silno pisanih športnih dneh z nogometnim eurom, kvalifikacijah košarkarjev za OI ter adrenalinu kolesarskega Toura so ljubitelji tenisa pri nas sanjali o še drugem zaporednem turnirju za grand slam s podvigom navzočnosti v drugem tednu. Tamara Zidanšek si je namreč v Parizu priborila celo nastop v polfinalu, tukaj pa sta v uvodnem tednu potrdila konkurenčnost Bedene in Juvanova, podvigov proti krepko višje postavljenima tekmecema pa nato le nista uprizorila.

Slednjo je doletela čast sobotnega uvodnega nastopa na osrednjem igrišču slovitega teniškega centra na jugu britanske metropole, toda nato proti novemu ameriškemu čudežnemu otroku le ni šlo. Sedemnajstletna Coco Gauff je postavila previsoko oviro in se s 6:3, 6:3 uvrstila med 16 najboljših.

»Coco je res dobro igrala, sama pa sem imela nekaj priložnosti, pa jih žal nisem izkoristila. Načeloma sem sicer s prikazanim v
Wimbledonu zadovoljna, izboljšala sem svoj tenis, opažam pa, da je še precej rezerv,« nam je med odhodom iz hotela na letališče včeraj govorila naša najuspešnejša v ženskem delu letošnjega turnirja v Londonu: »Zdaj bom stiskala pesti za prijateljico Igo Šwiatek, zelo dobro mi spet deluje Ashleigh Barty in sploh se mi zdi, da je tudi ženski del Wimbledona letos na visoki ravni. Sploh pa je posebno tudi to, da se je vrnilo občinstvo, zato sem tudi sama prav uživala na igrišču.«



Aljaž Bedene po dveh zelo zanesljivih predstavah Matteu Berrettiniju, devetemu igralcu svetovne lestvice, ni bil kos. Tako kot pred dvema letoma, takrat že v uvodnem wimbledonskem krogu, je bil Italijan spet premočan. Tokrat se je Aljažev tekmec, doma iz Rima, veselil zmage s 6:4, 6:4, 6:4. Naš adut je ob tem za Radio Slovenija priznal: »Glede na to, da telesno nisem visok igralec in da nimam velikega razpona rok, mi njegovi začetni udarci ne ustrezajo.«

Đoković spet pod povečevalnim steklom

V teh dneh pa je spet pod posebnim povečevalnim steklom Novak Đoković. Pa ne le zavoljo njegovega lova na 20. lovoriko turnirjev za grand slam, s katero bi se na vrhu izenačil z Rogerjem Federerjem ter Rafaelom Nadalom, pač pa tudi zaradi spet oživljenih razprav o dejavnosti združenja igralcev. Nasprotujeta mu prav omenjena največja Đokovićeva tekmeca. Srb si to zamisel želi uveljaviti skupaj s Kanadčanom čeških korenin Vaskom Pospisilom, gre pa za izdatnejše nagrajevanje tudi tistih, ki v tenisu niso med najboljših 100.



»Želel bi si uresničitev želje, da nas spoštujejo in pošteno obravnavajo. In če javno govorim 'mi', ne razmišljam le o sebi ali Vasku, ki se zavzemava za takšno delovanje, temveč še na več sto igralcev z enakim razmišljanjem,« je v teh dneh ponovil vodilni igralec svetovne teniške lestvice, katerega račun je seveda bogat, podobno kot pri marsikomu iz svetovnega vrha. V letu 2019, torej v zadnjem pred pandemijo, je bil denimo s 16,4 milijona dolarjev Nadal najbolje plačani teniški igralec, obstaja pa tudi druga plat kolajne o zaslužkih v tej panogi, v kateri se posel suče z bliskovito hitrostjo. Ne glede na višino nagrad športnikom od proračuna odprtega prvenstva ZDA pripade le 14 odstotkov denarja. V poklicnem ameriškem športu, torej prav na tej celini, pa je vendarle drugače in za akterje precej bolj mikavno – dobijo namreč polovico zneska v obtoku največjih lig.