Jezika še ne obvlada, a pri sosedih uživa

Ljubljana – Med tistimi, ki najhujše pripeke v teh dneh ne občutijo, so športniki iz smučarskih panog. Pri slovenski tekaški izbrani vrsti imajo bazne tabore med pokljuškimi smrekami, pod Poncami in italijanskimi vršaci, na ledenikih. Bronasta olimpijka Vesna Fabjan in Anamarija Lampič, udarni up prihodnosti, vadita bodisi z ekipo bodisi s svojima trenerjema.

Lampičeva s svojimi sposobnostmi kot tudi vedrim in optimističnim duhom že nekaj časa napoveduje, da bi lahko nadaljevala po poti odličnih predhodnic v slovenskem smučarskem teku. V prejšnji sezoni je ujela najvišjo raven pripravljenosti prav za najpomembnejši nastop, olimpijski v Pjongčangu, kjer je bila v šprintu 7.: »Pa ni šlo le za OI, četudi je bil tisti moj šprint med najboljšimi doslej, odkar tekmujem na najvišji ravni. Na nekaterih drugih tekmah sem bila presenečena ob svoji konkurenčnosti na tekmah na razdaljo, zlasti dve klasični in tisto drsalno v Seefeldu si bom ohranila v lepem spominu,« pravi zdaj, a ji misli, razumljivo, že uhajajo k izzivom poolimpijske zime.

Kot edina slovenska tekačica bo še naprej delala po programu Stefana Saracca, nazadnje glavnega trenerja pri naši reprezentanci. »Stefano ima zdaj obveznosti pri italijanski reprezentanci, a vsaj zaenkrat pri tem ne čutim nikakršnih ovir. Resda se italijanščine še nisem naučila, a vseeno sem se prav imenitno nazadnje počutila na skupnih pripravah pod Saraccocim vodstvom s tekačicami italijanske reprezentance,« je pripovedovala o svojih junijskih izkušnjah, prav v teh dneh pa je spet odšla v našo zahodno soseščino: »Tokrat sta z menoj brat (Janez, prav tako član slovenske tekaške reprezentance, o. p.) in fant, Stefano pa se bo po športni plati posvetil le meni, vsi skupaj bi se radi tudi bolje spoznali, verjamem, da bo to koristno za nadaljevanje priprav.«



Glede slednjih se je Lampičeva odločila, da tokrat avgusta ne bo šla v Skandinavijo, delala bo sama doma, pozneje pa se spet pridružila skupnim pripravam slovenske reprezentance.

Fabjanova na rolke na Norveško

Slednjih se je nazadnje udeležila tudi Vesna Fabjan, ki bo s svojimi izkušnjami še naprej vztrajala v tekaški smučini in se poskusila kar najbolje pripraviti za osrednje tekmovanje naslednje zime, svetovno prvenstvo v Avstriji. »Zame bo to poseben izziv. Vem, kje so se skrivale težave v zadnjih letih,« pravi. Še naprej bo delala po programu Marka Gracerja, verjame, da bo, odkar je glavni reprezentančni trener Nejc Brodar, glede usklajevanja manj težav kot v preteklosti: »Vsi skupaj smo se dobro ujeli s trenerskim štabom. V bistvu sem se že ob začetku teh priprav z Nejcem dogovorila, da bi vadila tako posamično kot tudi v skupini. Nazadnje je bila z nami Norvežanka Maiken Caspersen Falla, trening z njo je bil prav pester in vsekakor dobrodošel. Sicer pa ubiram poseben pristop priprav na tekmo, določene izkušnje mi dobro denejo,« je optimistično razpoložena v pričakovanju nadaljevanja priprav: »Tudi rolkarskih tekem na Norveškem se prav veselim, tam bo namreč dobra zasedba tekmovalk, zato je takšen test lahko prav koristen.«

Doma še najraje vadi v Planici, ne moti je občasna selitev na Pokljuko, upa tudi, da bo osebni trener Gracer pogosteje z njo na tekmah svetovnega pokala. V prejšnji sezoni je namreč pogosto vodil ekipo B v celinskem pokalu, ni nikakršna skrivnost, da sta bila s tedanjim glavnim trenerjem Saraccom na različnih bregovih. »Ne vem še natančno, kako bo, toda ne pričakujem kakšnih hujših težav. Pri Marku zdaj sodeluje tudi hrvaška reprezentantka Vedrana Malec, zato lahko del stroškov na tekmah pokrijejo tudi iz hrvaške zveze. Res upam, da bomo vsi skupaj lahko usmerjali energijo na kar najboljše priprave in nato učinek na tekmah,« je še dejala Fabjanova in poudarila: »Zdaj treniram še bolj zagnano kot v nekaterih zadnjih sezonah.«