Cilj Jesenic je nastop v najvišji regionalni ligi

Jesenice – Na ledeni ploskvi dvorane Podmežakle je tudi v teh julijskih dneh živahno, v času včerajšnjega letnega občnega zbora hokejistov so vadili novi upi umetnostnega drsanja. HK SIJ Acroni Jesenice pa je po šestih letih dobil novega predsednika – domačega poslovneža Petra Bohinca. V upravnem odboru pa je zdaj tudi nekdanji prvi mož reprezentančnih vrat Robert Kristan. Naslednik Anžeta Pogačarja je v prvem pogovoru po izvolitvi strnil nekaj svojih misli o ciljih in prihodnosti kluba iz kraja z izjemno hokejsko zgodovino.


 

Gospod Bohinec, v hokejskem svetu vašega imena javnost še ne pozna. Vem, da ste doma z Jesenic, natančneje s "štreke", kot pravijo enemu od mestnih predelov domačini, toda kdaj in kako ste se odločili, da bi pomagali hokeju?

Res je že poldrugo leto od tega, ko me je prvič v klub povabil Anže Pogačar in mi ponudil vlogo predsednika. Njegov delež pri vsem, kar je v zadnjem obdobju storil za klub, je zares izjemen. Sam sem dolgo razmišljal, če bi se lotil izziva in nadaljevanja njegovih ambicioznih smernic v teh kriznih časih, pa sem pred nekaj dnevi le sprejel odločitev: bom predsednik. Vesel sem podpore na občnem zboru, obenem tudi spoznanja, da Anže zdaj ostaja v klubu kot direktor. Marcel Rodman bo kot doslej vodil športno strategijo, okrepili smo upravni odbor, še vidneje kot doslej bom poskusil pritegniti gospodarstvenike.
 

Kakšen bo pravzaprav vaš prvi cilj?

Prišel sem na polovici mandata dosedanjega predsednika, ki se je po šestih zahtevnih letih odločil za odstop, toda pustil mi je tako trdne temelje, da me ni strah. Zdaj ni druge, kot slediti besedam, ki sem jih izrekel že ob predstavitvi: delovanje kluba bo treba nadgraditi. Za uresničevanje visokih ciljev bom vložil delo in čas za sestavljanje višjega proračuna.


 

Kaj pa po tekmovalni plati?

Na Jesenicah so hokejski cilji, ne glede na denarno stanje, vselej visoki. Predvsem pa sem si na jasnem, da si tako dosedanje vodstvo kluba z igralci in kajpak tudi z množico privržencev želi, da bi prvo moštvo igralo na najvišji tekmovalni ravni v regiji, torej v višjem razredu od sedanje alpske lige. Jasno, ne bo šlo čez noč, toda ne skrivam, delal bom na tem, da bomo imeli v Podmežakli, kot nekoč, tekmovanje s sicer novim imenom, ki je sicer v javnosti precej bolj znano s svojim starim nazivom EBEL.

 

Pa nam lahko razkrijete, kako se boste lotiti zvišanja proračuna, ki se je v zadnjih letih sukal okrog neto zneska 500.000 evrov na leto?

Zavihal bom rokave, zasebno in poslovno sem spoznal res veliko ljudi, lahko potrkam na marsikatera vrata. Smo sredi nekaterih pogovorov, dobro nam kaže, res pa je, da imam tudi pred očmi koronakrizo, zato moram ostati na čvrstih tleh. Sredstva, ki jih v gospodarstvu namenjajo športu, so zato močno omejena.
 

Kaj pa povezanost z lokalno skupnostjo in krepitev članstva?

To ostaja poseben izziv. Po svojih močeh se bom trudil, da bo vez med klubom in lokalnim okoljem trdnejša kot doslej. Moramo skrbeti tudi za razvoj mladih hokejistov, na tem področju nas čaka odgovorna naloga. Sicer pa: Jesenice so znane po hokeju, naj tako tudi ostane. Toda to bo hkrati naloga tako kluba kot tudi lokalne skupnosti.