Lebdeča deklica je strla tudi zlati oreh

Park urbanih športov Aomi je dobil zlati lesk v slovenskem sijaju. Športno plezanje se je prvič predstavilo na olimpijskih igrah, debitantsko zlato odličje v kombinaciji hitrosti, balvanov in težavnosti pa je šlo v naše roke, za še tretje zlato odličje Slovenije v Tokiu. Janja Garnbret, šestkratna svetovna prvakinja, se je tudi olimpijsko okronala kot najboljša plezalka na svetu.

V svojih specialnostih v balvanskem in težavnostnem plezanju je bila v finalu kombinacije najboljša in z njima nadgradila peto mesto iz hitrostnega dela. V tem prvem delu tekmovanja je dosegla, prav v dvoboju z Avstrijko Jessico Pilz za peto stopničko, tudi nov slovenski rekord (7,81 sekunde). Kako zahtevna je bila balvanska preizkušnja, priča podatek, da sta bila od 24 poskusov le dvakrat osvojena vrhova, pri obeh je na končno postojanko splezala le Garnbretova. Tudi v težavnostnem plezanju je bila najvišja od vseh, prišla je do oprimka 37+, in 22-letna Korošica, zmagovalka 30 tekem za svetovni pokal, je lahko naslov olimpijsko najboljše proslavljala že dve tekmovalki pred koncem.

Če so bili, kot je dejala slovenska šampionka pred začetkom tekmovanj, oprimki zaradi vročine v tokijskem parku vlažni, pa so bile zdaj, ko je imela zlato odličje tudi resnično v svojih rokah, od solz sreče vlažne le njene oči. Olimpijski prvakinji so pod umetno steno najprej čestitali člani slovenske reprezentance, med njimi selektor izbrane vrste v športnem plezanju Gorazd Hren, njen osebni trener Roman Krajnik in sotekmovalka Mia Krampl.


 

Odločila hitrost

»Pritisk je bil prisoten, a mi ga je uspelo obvladati, zdaj pa se mi je z zlatim odličjem pritisk odvalil od srca. Treba je bilo biti zbran v vseh treh delih tekmovanja. Pri hitrosti sem bila tokrat bolj zbrana kot v kvalifikacijah, balvani so mi super uspeli, potem sem si rekla, da moram v težavnosti le odplezati svoje. Za najžlahtnejše odličje je bilo, menim, odločilno hitrostno plezanje, saj mi je v dvoboju z Američanko Brooke Raboutou spodrsnilo, a mi jo je vseeno uspelo premagati,« je razložila zlato formulo.

»Predvsem na balvanih se je pokazalo, kdo je najbolje telesno pripravljen. Tudi s postavljalci smeri sem zelo zadovoljna, klobuk dol pred njimi. V težavnosti smo imeli težko smer, da res lahko pokažeš, da si najboljši. Ko sem padla, sem vedela, da sem v steni dala vse od sebe in najpomembnejše je, da sem padla prav na takšen način. Vedela sem, da sem pokazala največ, kar zmorem,« si je tekmovalno oddahnila Janja Garnbret. Psihično pa je še enkrat poudarila, da ni bilo lahko.



»Čutila sem zelo veliko pritiska, prej sploh nisem vedela, da sem ga imela toliko, a zdaj, ko imam kolajno na sebi, mi je z ramen padlo breme. Sploh ne vem, kako mi je vse to uspelo, zelo težko je toliko časa ostati zbran. Vse je bilo odvisno od teh treh disciplin in na nič nisi mogel zanesljivo računati vnaprej. Toliko tekem za svetovni pokal sem že preplezala, a tekma na olimpijskih igrah je bila nekaj najtežjega doslej,« je opisala stres.
 

Težka kolajna

Tudi na slovesni razglasitvi in po njej zlata prešernost in nasmeh nista niti za trenutek izginila z njenega obraza. »Nisem si mislila, da je kolajna tako težka, a občutek je veliko bolj neverjeten, kot sem si predstavljala. Ravno prav, vse je popolno.« Vsi, seveda tudi sama, so vedeli, da je velika favoritinja, da se okrona za olimpijsko kraljico vertikale. »A lahko se dogodi kar koli, zadnja tekmovalka lahko premeša čisto vse, tako da si nisem upala ničesar napovedovati. A dala sem vse od sebe, ne bi mogla ničesar več. Od prstov pa je sicer po plezanju še nekaj ostalo,« je navrgla o telesni potrošnji na poti do Olimpa.



»Vem, kako trdo sem delala zadnji dve leti, kaj vse sem žrtvovala za ta uspeh, čez kaj vse sem šla. Res sem veliko vložila, zato zdaj tudi toliko čustev. Ponosna sem nase, da mi je vse to pod takšnim pritiskom tudi uspelo,« je poudarila, koliko je pretrpela, da zdaj lahko uživa zlati sad. Žlahtna plezalka v trenutkih slavja seveda še ni razmišljala o nadaljevanju sezone in nastopu na bližnjem svetovnem prvenstvu od 15. do 21. septembra v Moskvi.



»S trenerjem Romanom Krajnikom sva načrte naredila le do avgusta. Edini cilj letos so bile olimpijske igre, in preden si postavim nove cilje, moram vse to predelati. Prenehala s športnim plezanjem pa zanesljivo še ne bom,« je napovedala krajšo telesno in psihično samoizolacijo po tokijskem zmagoslavju, nato pa se bo nabrusila za nove izzive.