Ko je bila Bianca Andreescu stara 16 let, si je napisala »ček« za zmago na teniškem OP ZDA, bil je v znesku, ki ga je tedaj dobila zmagovalka. Še vedno ga hrani kot spominek, a poslej ima v rokah tudi pravega, za 3.850.000 ameriških dolarjev, kolikor ji je prinesla njena izjemna sobotna zmaga v finalu nad Sereno Williams, od katere je bila Kanadčanka boljša s 6:3, 7:5. Nova zvezda je rojena, so si enotni teniški strokovnjaki, potem ko je Andreescujeva letos res navdušila. Kolikor je pač lahko igrala zaradi poškodbe rame. Kljub izpuščeni peščeni in travnati sezoni je danes peta igralka sveta …

»Ženski tenis ima nova superzvezdnico. Ta trenutek me spominja na tistega, ko je Roger Federer v Wimbledonu premagal Peta Samprasa. Zdi se, da prihaja do menjave generacij. Bili smo priča nečemu prav posebnemu,« je po ženskem finalu zapisal Greg Rusedski, nekdanji kanadsko-britanski igralec, ter se tako pridružil številnim, ki so po veliki zmagi polaskali Andreescujevi. Seveda povsem upravičeno, komaj 19-letna Kanadčanka je navduševala skozi celoten turnir, še posebej pa z neizmerno zbranostjo in izjemnim pristopom v finalu, kjer ji je nasproti stala najboljša igralka v zgodovini, Serena Williams, a je bila Američanka tista, ki je popustila pod pritiskom (lov na 24. naslov za veliki slam), medtem ko je Andreescujeva odigrala, kot da je zanjo igranje velikih finalov nekaj povsem vsakdanjega.




A seveda ni. To je bil njen četrti nastop na grand slamih, iztržek pred OP ZDA pa je bil sledeč: 1. kolo Wimbledona 2017, 2. kolo OP Avstralije 2019 in 2. kolo OP Francije 2019. Kljub temu pa je pred turnirjem v New Yorku sodila v širši krog favoritinj, potem ko je letos nase že opozorila z zmago v Indian Wellsu, nato pa tik pred OP ZDA še v Torontu, kjer se ji je v finalu sicer Serena Williams vdala. Vmes je bilo zanjo neprijetno obdobje s poškodbami, ko je poskusila igrati le v Miamiju in na OP Francije, a je oba turnirja končala z vdajo zaradi poškodbe rame. Glede na to, da je šele na začetku kariere, je imela že kar nekaj zdravstvenih težav in bržčas bo prav od teh odvisno, kakšna bo njena nadaljnja pot.

Ni bilo vse rožnato

»V svoji mladi karieri sem izkusila že marsikaj, zaradi poškodb mi ni bilo lahko. V nekem trenutku nisem več prav zelo verjela vase. Seveda pa je tudi to del življenja, ni vedno vse rožnato, pridejo vzponi in pridejo padci. A soočila sem se s tem in se tudi skušala iz tega čim več naučiti o sebi, kako biti boljša igralka in oseba, to ti oblikuje značaj. Verjela sem, da bodo spet prišli boljši časi, treba se je boriti za svoje sanje in mislim, da bi vsak moral skozi težke trenutke, saj te to močno okrepi,« je razmišljala newyorška junakinja, prva igralka v odprti eri, ki je OP ZDA osvojila v svojem prvem nastopu. Na OP Avstralije se je to zgodilo trikrat, na OP Francije enkrat, v Wimbledonu pa še nikdar.



V prejšnjih dveh letih je Andreescujeva na OP ZDA namreč izpadla v 1. kolu kvalifikacij, lani je nato do konca sezone nastopala le še na turnirjih ITF, oktobra 2018 je bila 243. igralka sveta, danes bo na petem mestu lestvice. Vse se je začelo spreminjati na uvodnem letošnjem turnirju v Aucklandu, kjer je štartala v kvalifikacijah in prišla vse do finala, v katerem je izgubila z Julio Görges, pred tem pa ugnala tako Venus Williams kot tedaj še aktualno zmagovalko OP Avstralije Caroline Wozniacki. Na Novi Zelandiji je »kliknilo«, tam je spoznala, da lahko premaguje najboljše igralke sveta in to v nadaljevanju sezone tudi potrdila. Odtlej je izgubila le še dva dvoboja, ki ju je dokončala, zadnjega februarja v Acapulcu, njen letošnji iztržek pa je 45 zmag v 49 dvobojih.

»Izgubila nisem od marca in moja samozavest je zdaj poletela v nebo. Seveda bodo prišli tudi porazi, a zdaj upam, da bom čim dlje jezdila na tem zmagovitem valu,« si je zaželela, potem ko je deželi, ki se je letos veselila prvega naslova v košarkarski ligi NBA (Toronto Raptors), priigrala prvi naslov za veliki slam v posamični konkurenci, hkrati je 19-letnica izenačila tudi dosežek Monice Seles z OP Francije 1990, ki je prav tako do prve zmage za veliki slam prišla v komaj četrtem nastopu. »To je res noro, pred letom dni sem se borila s poškodbo hrbta, zdaj pa takšna sezona. Naj me nekdo uščipne. Je to resnično življenje? Je to resnično življenje?« se je spraševala že po četrtfinalni zmagi, je pa res, da je o velikem trenutku sanjala že nekaj časa. In ne le sanjala, tudi verjela je v to in si predstavljala, saj sta že od njenega 12. leta meditacija in vizualizacija del vsakdana.

Razlika med zmagovalci in poraženci v miselnosti

»Kmalu za tem, ko sem leta 2015 osvojila Orange Bowl, sem začela verjeti, da mi lahko uspe tudi na največjih članskih turnirjih. Odtlej sem to vizualizirala takorekoč vsak dan. Očitno vizualizacija deluje. Vsako jutro v New Yorku sem meditirala, si predstavljala, v katerih položajih bi se vse lahko znašla med dvoboji in kako se soočam z njimi. To je največje orožje – da si pripravljen na vse. Delo na psihični pripravljenosti je najpomembnejše. Na tej ravni zna vsak igrati tenis, kar ločuje zmagovalca od ostalih, je samo miselnost. Če lahko nadzoruješ svoje misli, lahko nadzoruješ marsikaj, in to mi je tokrat res uspelo,« je razkrila prva najstniška zmagovalka turnirja za veliki slam po Mariji Šarapovi (OP ZDA 2006), ki je navdušila tako s svojo raznovrstno igro, s katero lahko nenehno menja ritem, kot s svojo zbranostjo, četudi od sebe pričakuje zelo veliko, ji pritisk le pomaga, ko je stisnjena v kot, pokaže največ. Kot denimo ob koncu drugega niza finala, ko je Serena Williams izničila zaostanek z 1:5 in je že zadišalo po velikem zasuku, več kot 24.000 gledalcev je bilo proti Andreescujevi, a je ta pri 19 letih zmogla odmisliti vse to … Včasih sicer ni bila tako mirna, še na treningu je lomila loparje, bila zelo negativistično razpoložena, a je poiskala pomoč in ta več kot očitno deluje.




Andreescujeva je sicer v zadnjih petih letih še deseta igralka, ki se je razveselila premierne lovorike za veliki slam, občutek pa je, da bi se lahko Kanadčanka romunskih korenin bolje kosala s tem položajem, kot so se nekatere pred njo. Njena želja je jasna, povezana pa je s sobotno tekmico, Sereno Williams: »Vedno sem si želela biti uspešna kot ona. Kdo ve, morda bi jo lahko nekoč tudi presegla.«