Prva iz tega tisočletja z lovoriko

Olgi Danilović je pred dobrim tednom dni mama Svetlana že kupila letalsko vozovnico za vrnitev v Beograd, potem ko je na teniškem turnirju WTA v Moskvi izgubila v zadnjem kolu kvalifikacij. A medtem ko si je privoščila turistični izlet po Rdečem trgu, jo je njen trener Alex Corretja obvestil, da je postala srečna poraženka. Sedemnajstletnica je nato pisala zgodovino in postala prva igralka, rojena v tem tisočletju, z lovoriko WTA.

Olga Danilović je že dalj časa pod posebnim povečevalom, saj velja za izjemno nadarjeno igralko, za nameček je njen oče Predrag eden najboljših košarkarjev z območja nekdanje Jugoslavije, ta čas pa tudi predsednik srbske košarkarske zveze. Njena mama je televizijska novinarka, tako da je od nekdaj vajena živeti pod žarometi, pod katere je zdaj z velikim korakom stopila tudi sama.

V tenisu naključja pogosto igrajo veliko vlogo, en sam trenutek lahko spremeni marsikaj. Za 17-letno Beograjčanko je to gotovo turnir v Moskvi, od katerega se je že poslovila, nato pa dobila drugo priložnost, ki je ne bi mogla bolje izkoristiti. »Ko sem izpadla v kvalifikacijah, sem bila razočarana, a izgubila sem proti dobri tekmici in sem si mislila, okej, morda bo moj naslednji turnir. Ko pa se mi je ponudila še ena priložnost, sem čutila, da jo res moram izkoristiti, in ponosna sem, da sem jo,« je dejala Danilovićeva, ki je nato zaigrala kot prekaljena mačka ter nanizala zmage nad Anno Karolino Schmiedlovo, Kaio Kanepi, Julio Görges, 10. s svetovne lestvice, Aleksandro Sasnovič in za konec Anastasijo Potapovo. Slednja prav tako šteje 17 let in v (velikih) finalih bomo v prihodnje gotovo še velikokrat videli ponovitev tega dvoboja.
 

Po poti Ane in Jelene

Danilovićeva je postala prva srečna poraženka po letu 1980, ki je osvojila turnir WTA, prav tako je prva zmagovalka, rojena v tem tisočletju. Srbija ima po Ani Ivanović in Jeleni Janković novo igralko za največje rezultate, z Moskvo pa se je tudi dokončno poslovila od mladinske konkurence, v kateri je lani med drugim skupaj s Slovenko Kajo Juvan osvojila Wimbledon med dvojicami.

»Mladinsko kategorijo sem prerasla, nared sem za nove izzive, ne bojim se nikogar,« je ob vrnitvi domov – kjer je zavrnila udeležbo na sprejemu skupaj z zlatimi vaterpolisti, ker da je njihov uspeh veliko večji – dejala Danilovićeva, ki v ženski konkurenci išče navdih pri Viktoriji Azarenki in Petri Kvitovi, sicer pa je njen vzornik pričakovano Novak Đoković.
»Zdaj, ko sem se začela s tenisom ukvarjati profesionalno, vidim, kaj so pravi izzivi, in zato ga cenim še toliko bolj. Je izjemen športnik, odlična oseba, vsekakor nekdo, po katerem se lahko zgleduješ. Eden mojih prvih teniških spominov je vezan prav nanj, ko je igral v polfinalu OP Avstralije in je Srbijo zajela velika evforija,« se spominja 112. igralka sveta, ki zase pravi, da kljub temu, da je visoka (182 cm), ni počasna, nerada izgublja, je eksplozivna in levičarka. Njen trener je sicer Juan Lizariturry, a zelo pomemben je tu Corretja, nekdaj drugi na svetu in dvakrat finalist Roland Garrosa, ki je njen mentor (njeno igro ocenjuje za kompletno), najboljši nasvet doslej pa ji je vendarle dal njen oče: »V bistvu dva. Prvi je, da delam, kar imam rada, drugi pa, naj se nikdar ne predajam. To dvoje imam vedno v glavi, saj ne velja le za tenis, ampak življenje na sploh.«