Pariz 2024, prihajamo! Slovenci četrtič na olimpijskih igrah

Sijajen razplet v Granollersu! Rokometaši Uroša Zormana so postali prva reprezentanca Slovenije, ki se je uvrstila na letošnje olimpijske igre. Četrti nastop na spektaklu pod petimi krogi so si priigrali z zmago proti Bahrajnu (32:26), za uspeh na kvalifikacijskem turnirju v Kataloniji pa so se toplo zahvalili tudi Špancem, ki so svojo nalogo opravili profesionalno in premagali Brazilijo (28:26). »Pariz 2024, prihajamo!« so se veselili fantje, ki bodo zdaj držali pesti, da se jim v olimpijski vasi v mestu luči pridružijo še naše rokometašice ter košarkarji in odbojkarji ...

Velik kamen se je od src odvalil Slovencem, ki so svoj del posla opravili in potem morali čakati na razplet druge tekme v upanju, da se ne bodo scvrli v španski paelli. Niso se. Španija se je izkazala za plemenitega gostitelja, čeprav bi si lahko privoščila celo poraz za 18 golov, pa še vedno šla na OI. Igralci Jordija Ribere, ki je nekoč vodil tudi Brazilijo, niso hoteli razočarati 5000 gledalcev v Granollersu blizu Barcelone. Nista pa jim pomagali francoski dvojčici Julie in Charlotte Bonaventura, ki sta očitno sodili v prid Brazilije, da so se tudi španski novinarji zgražali nad kuhinjo. 

»O tem smo sanjali, odkar smo se prvič dobili pred dvema letoma. Takrat se je Pariz zdel oddaljen svetlobna leta, zdaj je tu. Prebili smo led. Verjamem, da bomo v olimpijski vasi imeli družbo košarkarjev, rokometašic in odbojkarjev in svetu pokazali, kakšna športna velesila je Slovenija,« je bil ponosen Zorman, ki je igre pod petimi krogi dočakal kot igralec v letih 2004 in 2016, zdaj pa bo še v vlogi šefa stroke.

Slovenci so se po velikem uspehu odpravili poveselit v bližnjo Barcelono. Ko bodo strnili misli, pa jim Coubertinovo načelo ne bo pomenilo veliko, v mestu luči bodo želeli poleti izboljšati šesto mesto iz Ria ter morda premakniti še en mejnik in kot prva reprezentanca v igrah z žogo poseči po kolajni.

»Bil sem že na olimpijskih igrah in vem, kako velika čast je zastopati Slovenijo na mimohodu na olimpijskem štadionu. Prepričan sem, da bo imela Slovenija najštevilčnejšo reprezentanco doslej, saj imamo v ognju še ogromno želez,« je s solzami v očeh dodal kapetan Jure Dolenec, ki se mu bo uresničila velika želja in bo sijajno reprezentančno kariero končal tam, kjer je leta 2017 osvojil bron, prvo kolajno za slovenski kolektivni šport na svetovnih prvenstvih.

Približno polovica Slovencev je tekmo gledala v dvorani, drugi so v lokalu čez cesto spremljali rezultat prek aplikacij. Na koncu so vsi prišli na sredino igrišča in tako kot prijatelji Španci ponosno dvignili transparent z napisom: Vstopnica za Pariz 2024. 

Zmaga proti Bahrajnu je bila sicer prepričljiva. Aleks Vlah je dosegel osem golov, po pet sta jih dodala Blaž Janc in Borut Mačkovšek, vratar Klemen Ferlin je 9 od 13 obramb zbral v prvem polčasu. Za člansko reprezentanco pa je debitiral Mitja Janc, Blažev mlajši brat, ki je blestel v ligi prvakov v dresu Celja Pivovarne Laško. Njegov debi bo za vedno ostal v lepem spominu. Tako kot se je v zgodovino zapisal zmagoviti zadetek Domna Novaka proti Braziliji. V bistvu je prav to na koncu ločilo dve reprezentanci. »Ta gol je bil za vnučke,« je bil ponosen nasmejani Ljubljančan. 

Igra je bila za takojšnjo pozabo, šteli pa sta zlata vredni točki. Zorman se je po visokem petkovem porazu s Španijo odločil za kar nekaj sprememb v kadru z 21 rokometaši. Kapetan Dolenec je dovolj zacelil poškodbo gležnja, da je dobil zeleno luč reprezentančnega zdravnika Saše Djurića. V vratih je Urbana Lesjaka zamenjal Urh Kastelic. Na tribuni so poleg Lesjaka ostali Matic Suholežnik, Tim Cokan, Tadej Mazej in Peter Šiško.

Bahrajn je kljub dvema porazoma še imel majhne možnosti za uvrstitev na OI, ampak potreboval je zmago z dvema goloma. Prvo tekmo proti Španiji je še odigral brez petih suspendiranih igralcev, po odločitvi Casa pa je imel selektor, Islandec Aron Kristjansson, na voljo vse adute. Že proti Brazilcem se je tretjeuvrščeni z azijskega prvenstva pokazal v povsem drugačni luči, bil 55 minut v vodstvu, na koncu pa izgubil za gol.

V dvorani, ki je gostila OI 1992, se je na prvi tekmi zbralo kakih 300 gledalcev, desetina je bila slovenskih navijačev, ki so bili sprva v skrbeh, saj so Slovenci v prvih petih minutah delovali razglašeno ter zaostali z 0:3. Šele po dobrih štirih minutah je led prebil Blaž Janc, levji delež zaslug za zasuk pa je imel vratar Ferlin, ki je do 12. minute zbral šest obramb. Za prvo slovensko vodstvo je zadel Kristjan Horžen (5:4, 11. minuta), nakar so se Slovenci sprostili in razlika je začela naraščati. Po zadetku Vlaha je bila že štiri gole (9:5), Dean Bombač je zadel za 12:7 in hitro je bilo jasno, da Bahrajn nima ne kakovosti ne moči za 60 minut borbe s šesto reprezentanco januarskega EP v Nemčiji.

Pet golov je bila razlika tudi med odmorom, drugi polčas pa so Slovenci spet odprli zelo slabo in tekmecem spet podarili upanje na senzacijo. Nizali so napake in vodstvo se je z 18:12 prepolovilo na 18:15 in 22:19. Še dobro, da je bil pri strelu vsaj Nejc Cehte. Po njegovem zgledu je strelske naprave naravnal tudi Borut Mačkovšek, ki je zadel za 24:19, potem pa še Janc za obnovitev najvišjega vodstva. Ko je deset minut pred koncem Staš Slatinek Jovičić poskrbel za plus 7 (29:22), je bilo srečanje dokončno odločeno, Slovenci pa so kljub slabi igri prišli do nujnih dveh točk.

Skupina 1:

Slovenija – Bahrajn 32:26, Španija – Brazilija 28:26

Skupina 2:

Nemčija – Avstrija 34:31, Hrvaška – Alžirija 34:22

Skupina 3:

Tunizija – Norveška 24:41, Madžarska – Portugalska 30:27