Slabi spomini iz 2009 in 2011 kot resno opozorilo

Slovenski rokometaši so precej redni udeleženci svetovnih prvenstev, sta pa v analih s črnimi črkami zapisani predvsem letnici 2009 in 2011. Prvič so bili krvniki reprezentance Mira Požuna Slovaki, drugič ekipe Zvonimirja Serdarušića Madžari. Slednjim so Slovenci z Borisom Deničem vrnili milo za drago v kvalifikacijah za SP 2015, tokrat bodo želeli vzhodnim sosedom račune prekrižati še borci Veselina Vujovića.

Če se ozremo zgolj za zadnjim desetletjem, začelo se je s šokom v mestecu Levice, kjer so Slovenci izgubili za gol, potem ko se je tekma v Celju končala s 33:33. To je bilo ogromno presenečenje, saj so Slovaki veljali za avtsajderje, Slovenci pa so si obetali, da bodo na mundialu na Hrvaškem pustili močan pečat, a so se morali obrisati pod nosom.


 

Obratni zgodbi z Madžari

»Na Slovaškem smo doživeli zares boleč poraz. Verjeli smo, da nam nič ne more preprečiti SP pri južnih sosedih. Razočaranje je bilo ogromno,« spomin zaskeli Luko Žvižeja, ki je bil zraven tudi, ko je Slovenija izpustila še naslednje SP na Švedskem. V Ljubljani je zmagala za dva gola, odlično ji je kazalo tudi v Veszpremu, ampak sledil je desetminutni strelski mrk, v katerem Slovenci niso zmogli doseči odrešilnega 28. gola, ki bi štel dvojno.

»Spomnim se, da je bila na Kodeljevem nemogoča vročina, komaj smo dihali, vseeno nam je uspelo priti do zmage. Na Madžarskem pa smo padli v črno luknjo, iz katere nismo našli izhoda, tudi takrat smo bili čisto na tleh,« se je spominjal Žvižej, ki je do zadoščenja prišel štiri leta kasneje, ko je bila zgodba obratna …

»V zadnjih desetih minutah je Madžarom v Velenju zmanjkalo moči, začutili smo priložnost, zasukali izid in prišli do dovolj visoke zmage za preboj na SP v Katar, kjer smo potem utrli pot Sloveniji na OI v Riu. Ta spomin je seveda veliko slajši,« je dobil obliž na rano Žvižej, ki je reprezentančno kariero končal po EP 2016 na Poljskem, klubsko pa nadaljuje v nemškem Mindnu.
 

Kavtičnik zadnji »preživeli« iz 2009 in 2011

Razočaranji na Slovaškem in Madžarskem je doživel tudi Aleš Pajovič, ki pa se raje spominja lepih trenutkov. »Tako je pač to, bolj sta se mi je vtisnili v spomin tekmi, na katerih smo nadigrali Madžare in se uvrstili na EP 2000 v Zagrebu, kjer smo potem zasedli 5. mesto in šli prvič na OI,« ima zdrav selektiven spomin »Pajo«, ki je bil v tej sezoni trener in igralec v Gradcu, odslej pa bo samo še trener. Tako kot leto mlajši Uroš Zorman je torej še ena legenda končala igralsko kariero.

Junijske kvalifikacije veljajo za krute, o tako pomembnih rečeh, kot je SP, se pač ne bi smelo odločati ob koncu sezone, ko so igralci že močno izžeti po napornih klubskih sezonah. Pajović vseeno meni, da je zdaj boljše kot v njegovih časih: »Utrujenost je prisotna, ampak za ti dve tekmi imajo naši igralci dovolj energije in predvsem želje, saj se vidi, da zares igrajo za grb. Mislim, da so tudi dovolj samozavestni. Veliko jih res prihaja iz težkih lig, kakršni sta nemška in francoska, zato so jim prilagodili treninge. Zdaj se trenira veliko bolj pravilno kot v naših časih, ni več 'ubijanja', zato me za njihovo telesno pripravljenost ne skrbi.«



Zanimivo, pri obeh omenjenih neuspehih je sodeloval tudi Vid Kavtičnik, edini iz obdobja 2009-2011, ki še vztraja v reprezentančnem dresu. Tudi tistih, ki so Madžare premagali v zadnjih kvalifikacijah pred štirimi leti, ni ostalo prav veliko – poleg Kavtičnika le še Jure Dolenec, Matej Gaber, Marko Bezjak in Gašper Marguč.

Žvižej je najboljši strelec za Slovenijo in drugi po številu nastopov. Pajovič je drugi po številu zadetkov in osmi na večni lestvici nastopov. Oba menita, da je Slovenija v prednosti, ko se bo v soboto v Kopru in potem v sredo v Veszpremu spet udarila z Madžari, tokrat za SP 2019 v Nemčiji in na Madžarskem.



»Napovedujem dve težki tekmi, upam in želim si, da bi Slovenija šla na SP. Treba je potrditi dobre rezultate iz zadnjih let, poraz bi bil velik korak nazaj in bi nas spet vrgel v predkvalifikacije. Verjamem, da so naši fantje sposobni premagati Madžare na obeh tekmah,« je dejal Žvižej.

Pajovič ni bil nič manj optimističen: »Slovenija je boljša. Ne bo lahko, ampak spremljam naše fante in vanje verjamem. Tole bodo še opravili, potem pa bodo šli dobre volje na zaslužen dopust.«