Žirafe, opice in tigri, žalostni so bili mladi celjski levi. V cirkusu EHF lige prvakov se niso znašli. Eno je izvajati salte na blazini, nekaj drugega na trapezu. Tam štejejo izkušnje in teh imajo rokometaši Celja Pivovarne Laško premalo, kar se je razkrilo v zadnji četrtini tekme s Skjernom, ko so uprizorili "salto mortale" in pristali na trdem parketu.

Komaj se je začel ples med evropsko elito, že so njihove delnice v lovu za osmino finala strmoglavile kot v teh dneh kriptovalute. Skjern je bil eden izmed treh tekmecev v skupini B, za katere so pivovarji ocenili, da bi jih lahko na koncu prehiteli. Druga sta Zagreb in Zaporožje, ki sta prav tako doma izgubila, a proti močnejšima nasprotnikoma, Zagreb s Pick Szegedom, Zaporožje s Paris SG, pri katerem bodo Celjani gostovali v nedeljo. Pred tem jih v sredo v ligi NLB čaka Maribor, ki je glede na prikazano bolj tekmec po njihovi meri kot najbogatejša zasedba na rokometnem planetu.

Danci so bili premagljivi in že skoraj premagani, ko so Celjani ušli za tri gole (18:15). Zdelo se je, da je po slabšem prvem polčasu krč popustil, toda zagrabil je še močneje. Slovenski prvaki so predstavili bogat repertoar začetniških napak in se po 0-5 obrisali pod nosom za tako želeno zmago. Bilo je 26:27.



Kako pomembne so izkušnje, se je pokazalo pri sedemmetrovkah, Celjani so zgrešili štiri, veteran Anders Eggert je zadel vseh šest. Škoda dobre predstave vratarja Klemna Ferlina na prvi evropski tekmi v celjskem dresu. "Nezbranost v napadu je bila ključna, na hitro smo hoteli priti do zmage, pa se je zalomilo. Škoda, lepo bi bilo zmagati. Toda tekem bo še veliko, verjamem, da bo šlo na bolje," je dejal Ferlin, čigar 12 obramb bo šlo hitro v pozabo: "Danci niso bili boljši, sami smo si krivi, 'zafrknili' smo tekmo."



Celjani imajo tri zelo obetavne organizatorje igre in bržčas bodo vsi trije nekoč vodili napade bogatih klubov, toda Jaka Malus, Rok Ovniček in Domen Makuc še niso na ravni, da bi kot vodje znali stopiti na žogo in prepečitl usodna nihanja. Krotilec celjskih "levčkov" Branko Tamše se šele spoznava z značajem močno prenovljene ekipe, ki so jo zapustili mnogi izkušeni igralci, prišli pa povečini golobradi mladeniči.

Razočarala ga je z odzivom v končnici superpokala proti Krki in tudi v Zlatorogu je bila precej medla in ni znala izkoristiti vetra v jadrih, ko je 13 minut pred koncem imela pri 21:19 napad. Najstnik Makuc je hotel preveč, a se je z nerazumnima potezama osmešil. Sledili so mu Malus (22 let), Ovniček (23), Branko Vujović (20) ...

Skjernov trener Ole Nørgaard je ukrepal, ko so njegovi igralci zapravili napad za izenačenje, Tamše je odlašal v upanju, da se bodo fantje le zbrali. Kdo ve, če bi jih znal ukrotiti in pomiriti pokojni Miro Požun, čigar sliko so ob bučnem stoječem aplavzu obesili pod strop hrama slovenskega rokometa. No, v Mirovih časih je bilo Celje vendarle bistveno bolj resen igralec na evropskem odru.
 

Blesteli Gajić, Staš Skube, Mlakar ...

Prvo kolo na splošno ni bilo preveč uspešno za Slovence. Vid Kavtičnik je bil sicer s šestimi goli najboljši strelec branilca naslova Montpelliera, toda izgubil je doma z Vardarjem, pri katerem je zelo uspešno debitiral Staš Skube (5). Pri Rhein-Neckarju je klonila Barcelona z Juretom Dolencem (0). Najbolj slovenski je bil derbi med Veszpremom in Kielcami, zmagal je madžarski prvak, pri katerem sta bila učinkovita Dragan Gajić (6) in Borut Mačkovšek (4). Szeged je zmagal v Zagrebu, a brez pomembnega slovenskega deleža. Še najbolj učinkovit legionar je bil Žiga Mlakar, ki je za Wislo Plock debitiral z osmimi goli za zmago proti Thunu.